Študij ni zgolj učenje in stres, mnogo študentov ga izkoristi tudi za skok čez mejo in spoznavanje življenja izven varnega gnezda domače države. Vse bolj je priljubljen program Erasmus+, ki študentom iz držav članic Evropske unije omogoča opravljanje prakse oziroma izmenjave na tuji fakulteti. Poleg izmenjav za študente program obsega tudi usposabljanja in mladinsko delo po vsej vertikali, od vrtcev do odraslih, ki so del izobraževalnih oziroma mladinskih organizacij.

Zgodovina izmenjav študentov sicer sega 30 let v preteklost. Medtem ko Slovenija v tem evropskem programu sodeluje od leta 1999, je pri nas največ pozornosti dosegel prav v zadnjem desetletju.

Za programsko obdobje med letoma 2014 in 2020 so države članice zagotovile 40-odstotkov večji proračun, ta naj bi znašal približno 14,7 milijarde evrov in naj bi skoraj štirim milijonom Evropejcev omogočil študij, prakso, poučevanje oziroma prostovoljstvo v drugi članici programa. Napovedi za novo obdobje, z začetkom v prihodnjem letu in koncem v letu 2027, pravijo, da bo na razpolago trikrat več denarja kot do sedaj, torej okoli 45 milijard evrov. Novi program naj bi tako omogočil tudi trikrat več mobilnosti, kar pomeni, da bi na izmenjavo lahko odšlo okoli dvanajst milijonov posameznikov.

Več kot 85-odstotkov opravi vse obveznosti

Po podatkih javnega zavoda RS, ki skrbi za mobilnost in evropske programe izobraževanja – Cmepius je od leta 2014 do 2018 na izmenjavo odšlo 13.721 študentov, od tega je bilo 6899 študentov Univerze v Ljubljani. Tam se je največji naval zgodil leta 2017, ko je bilo na izmenjavi 1097 študentov, še 446 pa jih je opravljalo prakso. 

Petra Bevek iz Cmepiusa zagotavlja, da povpraševanje po izmenjavah trenutno ne presega prejetih financ in lahko "glede na trenutno razpoložljiva sredstva študenti, ki si želijo oditi na izmenjavo, to tudi realizirajo". Sama Erasmus+ izmenjavo priporoča vsem študentom, saj jim poleg kompetenc, kot so boljša prilagodljivost, strpnost in sposobnosti sodelovanja z ljudmi iz drugih kultur in okolij, pomaga okrepiti tudi "socialni kapital, kar pomeni, da v tujini pridobijo kontakte, s katerimi lahko kasneje v svoji poslovni ali osebni prihodnosti sodelujejo, morda celo gradijo kariero".

Po besedah Darje Lisjak z Univerze v Ljubljani največje zanimanje za študij v tujini sicer opažajo pri študentih Ekonomske fakultete, v tujini pa prevladujejo dekleta z družboslovnih smeri, kamor se tudi vpisuje več študentk kot študentov. 

Slovenski študenti se v večini primerov v tujini dobro izkažejo, saj jih več kot 85-odstotkov opravi vse obveznosti. Med njihove najbolj priljubljene destinacije pa po besedah Lisjakove sodijo Nemčija, Avstrija, Španija, Portugalska, Češka in Francija. Bevekova še dodaja, da so za študente izven EU najbolj priljubljene Srbija, Ruska federacija in Kitajska.

Pred izmenjavo Slovenija Pred odhodom v tujino obvezen jezikovni preizkus

Kako pa je s študenti iz tujine, ki si za državo gostiteljico izberejo Slovenijo?

Zanimivo je, da se je razmerje pred leti obrnilo in v Slovenijo sedaj pride več tujih študentov, kot naših, ki v tujino odidejo. Od leta 2014 do 2018 je k nam skupno prišlo 16.608 tujih študentov, od tega jih je 8754 sprejela ljubljanska univerza. V obeh primerih, kar je še bolj izrazito pri tujih študenith, lahko opazimo večjo razliko med tistmi, ki se prijavijo na izmenjavo od tistih, ki se prijavijo na prakso. V Slovenijo pride največ študentov iz Španije, Poljske, Češke, Turčije in Francije, med njimi pa sta najbolj priljubljeni ljubljanska Filozofska fakulteta ter Ekonomska fakulteta.

Kot nam je zagotovila predstavnica za odnose z javnostmi ljubljanske univerze, je velika večina tujih študentov zadovoljnih z izkušnjo v Sloveniji. "Menijo, da se jim je izmenjava obrestovala, saj so usvojili nova znanja, ki jih sicer ne bi," še doda.

Diplomiranci z mednarodnimi izkušnjami na trgu dela uspešnejši

Raziskava Evropske komisije iz leta 2014, ki je vključevala 80.000 ljudi, je potrdila, da so diplomiranci z mednarodnimi izkušnjami na trgu dela uspešnejši od njihovih vrstnikov, ki študirajo zgolj v svoji državi.

Da je študij v tujini v večini primerov pozitivna izkušnja, so potrdili tudi vsi naši anketiranci.

23-letna študentka tržnega komuniciranja in odnosov z javnostjo (Fakulteta za družbene vede) Tina se je za izmenjavo na Irskem odločila, "ker sem želela preizkusiti nekaj novega, od nekdaj sem namreč rada potovala, tukaj pa sem dobila priložnost, da študijske obveznosti opravim, medtem ko sem v tujini, za to pa dobim še plačilo v obliki štipendije". Izmenjava ji je prinesla "nova prijateljstva in pogled na svoje področje študija s tuje perspektive ter še večjo samostojnost in neodvisnost od drugih". 

24-letna študentka nemcistike in poljščine na ljubljanski filozofski fakulteti Aleksandra pa se je za petmesečno izmenjavo v Hamburgu (Nemčija) odločila "zaradi potrebe po izboljšanju znanja jezika, samostojnosti, želje po novih dogodivščinah in iznajdljivosti, novih poznanstvih in novem znanju na sploh". Kot pravi, ji je izmenjava prinesla "ogromno samostojnosti v različnih situacijah, ko si brez bližnjih in si brez možnosti izražanja v maternem jeziku prepuščen svoji iznajdljivosti".

Slovenija V Sloveniji te diplome niso priznane avtomatično

Pri 22-letni študentki kulturologije ljubljanske Fakultete za družbene vede Maji je bila situacija ravno obratna. Ker je imela na izmenjavi na Irskem cimro iz Slovenije, ji stika z maternim jezikom ni primanjkovalo. Po njenih besedah je bila velika večina tujih študentov Špancev, zato je dobro obnovila tudi svoje znanje španščine. Pravi, da je izmenjava upravičila njena pričakovanja. "Bilo je le nekoliko bolj zahtevno, kot sem sprva pričakovala, in kot so mi pred izmenjavo zatrjevali, da je Erasmus samo velik žur in zabava,"  se spomni Maja. Vse sogovornice kot slabo plat izmenjav navedejo vreme in študijsko birokracijo, na katero opozori tudi Bevekova, a hkrati doda, da so "izmenjave v okviru programa Erasmus+ že tako utečene, da imajo institucije v program vključene dobro vzpostavljene podporne sisteme, ki poskrbijo, da izmenjava poteka enostavno in brez težav".

Veliko študentom težave prav tako dela priznavanje predmetov oziroma obveznosti s tuje univerze, ki morajo biti potrjeni s strani mednarodne pisarne matične fakultete oziroma profesorja, odgovornega za mednarodna sodelovanja. S težavami glede zamenjave predmetov na izmenjavi v Berlinu (Nemčija) se je soočal tudi naš sogovornik Tilen, 24, s Fakultete za farmacijo v Ljubljani, kar je "povzročilo ogromno količino stresa".  Stres pa se je stopnjeval vse do zadnjega meseca njegove izmenjave, ko mu profesor ni dovolil pristopiti k izpitu in je vse kazalo na to, da bo zaradi izmenjave ponavljal letnik. To se sicer ni zgodilo in se stresnim situacijam na izmenjavi zdaj samo nasmehne in raje spomne "dnevov poležavanja ob jezeru, ko smo se pogovarjali in igrali karte z dvema ukulelejema in z nekaj pivi premalo".

Vodja sektorja pri Cmepiusu opozori še na eno plat izmenjave, na katero bi študenti pred odhodom morali biti pozorni. Govora je o višini štipendije ciljne države, saj štipendija v nekaterih državah v celoti ne pokrije vseh stroškov na izmenjavi. Te se sicer od države do države razlikujejo in se trenutno rangirajo v tri skupine, glede na ekonomski standard v državi gostiteljici. "Ponekod dodatno financiranje ni nujno, saj višina dotacije zadostuje za bivanje v dotični državi. Med te države sodita Slovaška in Češka. Medtem ko pa je za države, kot sta na primer Norveška ali Anglija, potrebno zagotoviti dodatna sredstva," pojasni in obenem svetuje, da "se študenti doma pozanimajo tudi o dodatni finančni pomoči, ki je na voljo".