Vlada naj bi sprejela predloga novele zakona o oskrbi s plini in interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Cilj je, da Slovenija s čim manj praskami prestane naslednjih nekaj energetsko težavnih let.
Z zakonskima predlogoma se tako država pripravlja na morebiten najhujši scenarij, ko bi ob morebitnih omejenih dobavah plina, kjer je Slovenija povsem uvozno odvisna, prišlo tudi do resnih težav v elektroenergetskem sistemu, ki bi omejile ponudbo elektrike. Zakona zaokrožujeta tudi dosedanje ukrepe za naslovitev energetske draginje.
Vlado k hitremu ukrepanju spodbuja tudi enomesečni redni remont Nuklearne elektrarne Krško v oktobru, ki je v trenutnih zaostrenih razmerah na trgu elektrike in plina še toliko bolj zahteven, ko gre za zagotavljanje normalnega delovanja sistema ob izklopu nuklearke.
S predlogom novele zakona o oskrbi s plini se zaradi povečanih tveganj v dobavni verigi zemeljskega plina zaradi posledic ruskega napada na Ukrajino predvideva dodatna zaščita gospodinjskih odjemalcev plina, malih poslovnih odjemalcev in skupnih gospodinjskih odjemalcev.
S predlogom interventnega zakona pa država oblikuje zakonske podlage za različne oblike ukrepanja v energetskem sistemu v primeru višje stopnje tveganja oziroma krize. Zakon bo veljal do konca leta 2025 in temelji na štirih stebrih - olajšano uporabljanje vseh zmogljivosti v državi za zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, skrb za zanesljivost oskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in blažitev pritiskov na cene energije.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da je eden od temeljnih ciljev zakonskega predloga povezati tudi elektroenergetski sistem in sistem oskrbe s plinom, da bosta pri zagotavljanju oskrbe prebivalstva, podjetij in javnega sektorja delovala usklajeno in da se bodo tudi krizna bremena razporedila med družbe iz obeh sistemov.
