Mansfieldova nam je poslala tudi poglobljeno analizo, ki so jo v EIU pripravili letos februarja. Ugotovili so, da gre relativno visok položaj Slovenije pripisati predvsem dobremu volilnemu procesu, pluralizmu strank ter stopnji svobode državljanov. Na tem področju se lahko Slovenija primerja z dobro uveljavljenimi demokratičnimi državami.
Slabe napovedi za takratno Šarčevo vlado
Trn v peti predstavlja politična kultura in volilna udeležba, ki je na zadnjih volitvah v Državni zbor 2018 znašala le 52 odstotkov. Še nižja je bila udeležba na predsedniških volitvah leta 2017 - le 42,1 %, kar je najmanj od osamosvojitve. To deloma kaže na apatičnost velikega deleža volivcev zaradi nezadovoljstva s politično elito.
Počasno okrevanje Slovenije po zadnji recesiji in reševanje finančne krize konec leta 2013 je verjetno prispevalo tudi k razmeroma nizki stopnji zaupanja v politike, kar kaže tudi to, da je julija 2014 na volitvah zmagala stranka, ustanovljena le dva meseca pred volitvami. Podobno se je zgodilo tudi leta 2018, ko je velik uspeh dosegla Lista Marjana Šarca (LMŠ), so zapisali analitiki. Bridki konec Šarčeve koalicije so v EUI nekako napovedali že pred njegovim odstopom, saj so zapisali, da je "trenutna levosredinska manjšinjska koalicija nestabilna, zato bo njihova učinkovitost vlade v času štiriletnega mandata precej omejena".
Padec tudi zaradi proti-migrantske težnje SDS
Se pa Slovenija v kategoriji delovanja vlade uvršča dokaj visoko, kar pripisujejo predvsem posodobitvam in izboljšavam v praksah javnega upravljanja. Najvišjo oceno v kategoriji državljanskih svoboščin je bila zabeležena leta 2009, ko je vlada končno rešila dolgotrajni problem "izbrisanih". A The Economist opozarja, da se proti-migracijsko razpoloženje povečuje, "na kar kaže visoka podpora Slovenski demokratski stranki (SDS) pod vodstvom Janeza Janše", ki je svojo kampanjo pred volitvami 2018 oblikoval prav na podlagi proti-migrantskih pristopov. Februarja so še zapisali, da "kljub temu, da je SDS na volitvah zmagala, ni uspela sestaviti vlade, saj večina strank ni želela postati njihova koalicijska partnerica".
Opozorili so tudi na škodljive zakone, ki lahko novinarje prisilijo, da razkrijejo svoje vire. Kljub temu so dodali, da slovenska ustava zagotavlja svobodo govora in tiska.
Pričakujejo globoko recesijo po vsej Evropi
V prihodnje sicer napovedi za Slovenijo, podobno kot drugod, niso najbolj obetavne. "Pandemija koronavirusa bo povzročila globoko recesijo po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, kjer pričakujemo padec za nekaj več kot 7 %," napoveduje Mansfieldova, ki dodaja, da bodo fiskalni in finančni podporni paketi v Sloveniji (t. i. proti-korona paketi ukrepov) vendarle nekoliko pomagali ublažiti vpliv pandemije na trg dela in domača podjetja. Kljub temu pa bo v proračunu nastal velik primanjkljaj.
"Sloveniji bodo pomagala tudi sredstva Evropske centralne banke (ECB), ki vzdržuje likvidnost bank, in sredstva za pomoč članicam EU v višini 750 milijard evrov. Pričakujemo pa, da bodo politični pritiski v prihodnjih mesecih vse večji, ko bodo vlade v celotni regiji pod večjim nadzorom zaradi ravnanja med pandemijo," je za Žurnal24 še dejala Emily Mansfield.
Zaradi zradikalizirane leve strani. Zaradi jalove postarane desnice.In birokracije JU skrite za sindikati.
Imamo polno Vijolet in Mesecev.
Pametnih nakladačev pa ne zmanjka in ne zmanjka.