To je regija, kjer živi največ revežev

Slovenske statistične regije so si v marsičem podobne, hkrati vsaka izstopa na svoj način. Statistični urad RS (Surs) je danes objavil nove podatke, ki med drugim kažejo, da je na Goriškem najnižja stopnja tveganja revščine, v Podravju največ sklenjenih zakonskih zvez, v Posavju so bile ženske ob rojstvu vseh otrok najmlajše.

Gorenjska

V gorenjski statistični regiji, ki je po številu prebivalcev četrta največja, je leta 2022 v 18 občinah živelo 10 odstotkov prebivalcev Slovenije. Največ jih je imela občina Kranj, s 56.888 prebivalci tretja največja v državi.

V tej regiji so ločeno zbrali največ, 77,7 odstotka od vseh nastalih komunalnih odpadkov. Desetletje prej, leta 2012, je bil ta delež manjši za 22 odstotnih točk, vendar je bil tudi takrat največji med vsemi regijami.

Goriška

Po površini je goriška statistična regija približno enako velika kot osrednjeslovenska, prebivalcev pa ima skoraj petkrat manj in je ena naših redkeje poseljenih regij. V njej je leta 2022 v 13 občinah živelo okoli šest odstotkov prebivalcev Slovenije. Največ jih je imela Nova Gorica (27 odstotkov), najmanj pa Bovec, ki je bil z devetimi prebivalci na kvadratni kilometer (poleg občine Osilnica v jugovzhodni Sloveniji) druga najredkeje poseljena občina v državi.

Stopnja tveganja revščine je bila v tej regiji najnižja. Z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je živelo 7,4 odstotka oseb, kar je bilo več kot trikrat manj kot v regiji z najvišjo stopnjo, obalno-kraški regiji (24,8 %). Več o stopnji revščine v Sloveniji najdete tukaj. 

Surs

Jugovzhodna Slovenija

Z 2675 kvadratnimi kilometri površine je jugovzhodna Slovenija naša največja statistična regija. Od najmanjše, zasavske regije, je približno šestkrat večja. V njej je leta 2022 živelo okoli sedem odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Sestavlja jo 21 občin, med njimi tudi Osilnica, ki je bila s 330 prebivalci najmanjša slovenska občina.

Med letoma 2012 in 2022 je regija po višini neto razpoložljivega dohodka na prebivalca s sedmega napredovala na prvo mesto. Dohodek se je povečal za okoli 5650 evrov in je znašal 15.800 evrov. Od povprečja na ravni države je bil višji za štiri odstotke.

Koroška

Po površini in številu prebivalcev je Koroška tretja najmanjša statistična regija. Čeprav se uvršča med redkeje poseljene regije (na nekaj več kot 1000 kvadratnih kilometrov je v letu 2022 živelo okoli tri odstotke vseh prebivalcev Slovenije) in njena občina Ribnica na Pohorju z 19 prebivalci na kvadratni kilometer med najredkeje poseljene, pa nobena izmed 12 občin te regije ne spada med manjše v Sloveniji.

Stopnja prenaseljenosti stanovanja, to je delež oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva, je bila v tej regiji najnižja, 4,5-odstotna. Od leta 2012 se je ta kazalnik znižal v vseh statističnih regijah.

Obalno-kraška

Obalno-kraška statistična regija je četrta najmanjša po površini in četrta najgosteje poseljena. Sestavlja jo osem občin, skoraj polovica prebivalcev pa je v letu 2022 živela v občini Koper, s približno 53.560 prebivalci četrti največji v državi.

V tej regiji so našteli 3,3 milijona turističnih prenočitev ali skoraj 21 odstotkov vseh v državi. Med domačimi turisti je bila najbolj priljubljena, v njej so ustvarili 25 odstotkov prihodov ter 28 odstotkov prenočitev.

Osrednjeslovenska

Osrednjeslovenska statistična regija je druga največja po površini in najgosteje poseljena. V njenih 25 občinah je leta 2022 živela približno četrtina prebivalcev Slovenije, od tega več kot polovica v mestni občini Ljubljana.

Med vsemi regijami je imela največji delež prebivalcev (25-64 let) z višjo ali visoko izobrazbo, in sicer 40,8 odstotka ali za 8,1 odstotne točke več od slovenskega povprečja. Desetletje prej je bil ta delež za 10 odstotnih točk manjši in se je od takrat prav v tej regiji najbolj povečal.

Podravska

V drugi najgosteje poseljeni podravski regiji je leta 2022 živelo okoli 16 odstotkov prebivalcev Slovenije. Sestavlja jo 41 občin, največ med regijami. Več kot tretjina prebivalcev živi v Mestni občini Maribor, ta je tudi največja in najgosteje poseljena podravska občina.

V tej regiji je bilo sklenjenih največ zakonskih zvez, in sicer 3,5 na tisoč prebivalcev, medtem ko je bila desetletje prej na predzadnjem mestu (3,1 na tisoč prebivalcev); manj jih je bilo le v pomurski. Med slovenskimi občinami je imela največ sklenjenih zakonskih zvez podravska občina Cirkulane (7,2 na tisoč prebivalcev). Regija je imela po drugi strani najnižji delež poročenih prebivalcev, starih nad 15 let, in sicer 40 odstotkov.

Pomurska

Po površini in številu prebivalcev je pomurska regija peta najmanjša; v njej je leta 2022 živelo nekaj več kot pet odstotkov prebivalcev Slovenije. Med njenimi 27 občinami so bile po površini največje Moravske Toplice. Med 30 prebivalstveno najmanjših občin v državi se je uvrstilo kar 12 občin iz te regije.

Pomurska je imela med regijami največ površin, namenjenih tržnemu vrtnarstvu, kamor poleg pridelave zelenjadnic spada še pridelava drugih vrtnarskih pridelkov. Te so obsegale 891 hektarjev, od tega več kot 96 odstotkov na prostem. S tržnim vrtnarstvom se je med vsemi regijami prav v tej ukvarjalo največ pridelovalcev (336 oziroma približno 16 odstotkov vseh).

Posavska

Posavska statistična regija je po površini druga najmanjša, vendar pa je od najmanjše, zasavske, dvakrat večja. Spada tudi med redkeje poseljene regije. V njenih šestih občinah je leta 2022 živelo približno štiri odstotke prebivalcev Slovenije, po površini in številu prebivalcev je bila največja mestna občina Krško.

Ženske v tej regiji so bile ob rojstvu vseh otrok najmlajše, stare povprečno 30,2 leta, ob rojstvu prvega otroka pa skupaj s prebivalkami koroške regije z 28,6 leta druge najmlajše. Delež otrok, rojenih materam, mlajšim od 20 let, je bil tu drugi največji (2,3 odstotka), pri materah, starih 35 let ali več, pa najmanjši (18,2 odstotka).

Primorsko-notranjska

V Primorsko-notranjski statistični regiji je leta 2022 živel najmanjši delež celotnega prebivalstva Slovenije, 2,5 odstotka. Prav tako je ta regija najredkeje poseljena (37 oseb na kvadratni kilometer). Po površini največja izmed njenih šestih občin je Ilirska Bistrica, ki obsega tretjino regije in je druga največja občina v državi, največ prebivalcev pa je živelo v občini Postojna, skoraj tretjina.

Stopnja delovne aktivnosti je bila v tej regiji najvišja, in sicer 73,4-odstotna. Največja je bila tudi razlika med stopnjama delovne aktivnosti po spolu. Pri moških je bila 78,6-odstotna, pri ženskah pa 67,5-odstotna.

Savinjska

Z 2301 kvadratnimi kilometri je savinjska regija četrta največja, s 113 prebivalci na kvadratni kilometer pa spada med gosteje poseljene statistične regije. V njej je leta 2022 živelo okoli 12 odstotkov prebivalcev Slovenije. Med 31 občin te regije spada tudi Solčava, ki je s petimi prebivalci na kvadratni kilometer najredkeje poseljena občina v državi.

Delež prebivalcev, starih 80 let ali več, je bil v tej regiji najmanjši (5,1 odstotka), deset let prej pa drugi najmanjši, štiri odstotke, še manj jih je imela koroška regija, in sicer 3,9 odstotka. Savinjska je tudi ena izmed regij z ugodnejšo starostno strukturo. Indeks staranja je bil med najnižjimi (138,9), kar pomeni, da je bilo na vsakih sto prebivalcev, mlajših od 15 let, povprečno 139 prebivalcev, starih najmanj 65 let.

Zasavska

Po površini najmanjša statistična regija je od največje, jugovzhodne Slovenije, manjša za več kot petkrat. V njej je leta 2022 živelo približno tri odstotke prebivalcev Slovenije. Med vsemi regijami ima najmanj občin, štiri. Največja je Litija, ki obsega skoraj polovico površine regije, največ prebivalcev živi v občini Zagorje ob Savi, najgosteje poseljena pa je občina Trbovlje.

Med vsemi regijami je imela največji delež delovno aktivnih prebivalcev, ki so dnevno odhajali na delo v drugo regijo (53,1 odstotka), večina v osrednjeslovensko. To pomeni, da je delovnih mest v tej regiji manj kot delovno aktivnih prebivalcev.

dezurni@styria-media.si