"Ključno vprašanje ostaja vpliv umetne inteligence na družbo, saj smo že videli njen pomemben vpliv v političnih kampanjah, kot pri Trumpovi in Bidenovi izvolitvi, kar le potrjuje njeno moč. Evropska prihodnost zdaj temelji na konkurenčnosti, kjer inovacije postajajo ključne za gospodarsko rast in blaginjo. Umetna inteligenca bo pri tem igrala osrednjo vlogo, zato moramo v Evropi vlagati v lasten talent, izobraževanje in raziskave, saj so tudi najnaprednejša AI orodja zgolj odraz človeškega razvoja,“ je na današnjem odprtju plenarnega zasedanja konference Za človeka gre 2025 poudaril prof. dr. Klaus Mainzer, predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti.
13. mednarodna znanstvena konferenca Za človeka gre 2025: Družbena in tehnološka vzdržljivost za zdravstveni in trajnostni razvoj med 14. in 19. marcem 2025 združuje ugledne akademike in strokovnjake iz različnih področij, ki bodo osvetlili izzive ter priložnosti, ki jih prinašata družbena in tehnološka vzdržljivost za zdravstveni in trajnostni razvoj. V ospredju razprav so umetna inteligenca, geopolitični premiki in vloga znanosti pri oblikovanju trajnostne prihodnosti.
Zagotavljanje mirnega sobivanja
Donato Kiniger-Passigli, podpredsednik Svetovne akademije umetnosti in znanosti, je poudaril odgovornost akademske sfere pri oblikovanju prihodnosti: "Akademiki imajo edinstveno odgovornost, da izkoristijo tehnološke inovacije, prepoznajo trende, predvidijo spremembe ter prispevajo k preprečevanju konfliktov in mirovni vzgoji. S spodbujanjem medkulturnega razumevanja, zlasti med mlajšimi generacijami, igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju mirnega sobivanja. Čas za usklajen, na znanju temelječ mirovni napor je zdaj."
"Veliko govorimo o miru, a kadar se o njem veliko govori, pomeni, da je daleč stran. Mir lahko dosežemo le z motivacijo mladih. Mladina je ključ. Brez mladih ne moremo ničesar,“ je v nagovoru izpostavil prof. dr. Felix Unger, častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti.
O pomenu družbene in tehnološke vzdržljivosti za zdravstveni in trajnostni razvoj je spregovoril tudi rektor Univerze Alma Mater Europaea, prof. dr. Ludvik Toplak: "Poglobljene razprave o družbeni in tehnološki vzdržljivosti so ključne za oblikovanje rešitev, ki bodo izboljšale kakovost življenja prihodnjih generacij. Mir ni le temeljna vrednota, temveč tudi pogoj za zdravje in trajnostni razvoj. Diplomacija prek znanosti, izobraževanja, kulture in gospodarstva krepi zaupanje ter spodbuja sodelovanje. Umetna inteligenca in družbena omrežja pa vse bolj vplivajo na diplomatske procese in politične odločitve."
Geopolitične napetosti in njihovo vlogo pri oblikovanju mednarodnega reda je izpostavil prof. dr. Ferenc Miszlivetz z Univerze Pannonia: "V tej novi globalni turbulenci ni jasno, kdo bo postavljal nova pravila na globalni in regionalni ravni ter pod kakšnimi pogoji. Ob soočenju z geopolitičnimi izzivi, energetsko odvisnostjo in vojaškimi napetostmi se svet nahaja na prelomnici, kjer bodo odločitve velikih sil oblikovale prihodnost mednarodnega reda."
Prof. dr. Andrei Marga, nekdanji rektor Univerze Babeș-Bolyai in nekdanji romunski minister za nacionalno izobraževanje, je opozoril na pomen zgodovinskih izkušenj pri zagotavljanju trajnega miru: "Trajen mir v današnji Evropi je mogoč le z upoštevanjem temeljnih resnic iz zgodovinskih izkušenj: vojne ni mogoče nedvoumno dobiti, premirje je edina alternativa nadaljevanju spopadov, resničen mir pa zahteva sodelovanje in pogajanja vseh vpletenih strani."
Z vidika znanstvenih raziskav in inovacij je umetna inteligenca osrednja tema sodobnega razvoja. Prof. dr. Alberto De Franceschi (Univerza v Ferrari, KU Leuven) je opozoril: "Umetna inteligenca ima izjemen potencial za spodbujanje trajnosti v različnih sektorjih, vendar brez ustreznega upravljanja tvega neenakost, kršitve človekovih pravic in negativen vpliv na okolje. Ključno je uravnotežiti tehnološki napredek z moralno odgovornostjo ter zagotoviti zakonodajne okvire, ki bodo AI usmerjali v dobrobit sedanjih in prihodnjih generacij."
S čedalje večjo hitrostjo
Prof. dr. Aleksander Zidanšek, raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, je izpostavil, da postaja znanost vse pomembnejša, saj se spremembe odvijajo s čedalje večjo hitrostjo: "Pomembno je, da smo prvi, ki uporabimo novo znanje. Pravijo, da bodo tisti, ki se najhitreje naučijo uporabljati nova spoznanja, tudi najbolje uspevali."
Konferenca Za človeka gre 2025: Družbena in tehnološka vzdržljivost za zdravstveni in trajnostni razvoj, ki bo potekala do 19. marca, bo s svojo interdisciplinarno zasnovo ponudila poglobljen vpogled v ključne izzive sodobne družbe ter odprla prostor za razpravo o možnih rešitvah, ki bodo usmerjale prihodnji razvoj znanosti, tehnologije in družbenih sistemov.
Celoten program konference je na voljo TUKAJ, kjer najdete tudi povezave do spletnih panelov za neposredno pridružitev razpravam.
Svetovna akademija znanosti in umetnosti (WAAS) ter Evropska akademija znanosti in umetnosti (EASA) sta v okviru plenarnega dela konference s podpisom skupne izjave o pomenu aktivne vloge akademske skupnosti pri mirovnem dialogu ponovno potrdili svojo zavezo k uresničevanju Globalne mirovne ofenzive, sprejete 21. oktobra 2024 v Mariboru.
Strategija Globalne mirovne ofenzive temelji na treh ključnih stebrih:
Strateška deeskalacija – krepitev diplomacije na področju kulture, znanosti, gospodarstva, izobraževanja in okolja.
Gradnja zaupanja – spodbujanje sodelovanja med deležniki in kulturnih izmenjav za trajnostni mir.
Okrepljen dialog – vključitev inovativnih izobraževalnih programov, umetne inteligence in družbenih omrežij v procese odločanja za mir.
Podpisniki izjave:
Klaus Mainzer, predsednik EASA
Donato Kiniger Passigli, podpredsednik WAAS
Ludvik Toplak, rektor univerze Alma Mater Europaea
