Ekologi brez meja opozarjajo, da še vedno ne spoštujemo hierarhije ravnanja z odpadki, ki je sprejeta že več let. "Večino sredstev in energije še vedno porabimo za recikliranje in odstranjevanje, ki sta na dnu hierarhije. Ključna je boljša zasnova materialov, izdelkov in procesov, ne le ponovna in smotrna uporaba ter spodbujanje popravil," dodajajo.
Čeprav imajo ljudje dandanes več posluha za okoljske spremembe, Ekologi brez meja opozarjajo na nevednost predvsem v povezavi z razgradljivo, kompostabilno plastiko in bioplastiko. “Ljudje so prepričani, da je slednja neškodljiva, ker se razgradi. A če izdelek za enkratno uporabo iz plastike nadomestimo z izdelkom za enkratno uporabo iz nekega drugega materiala, še vedno ustvarjamo nepotrebne odpadke," pojasnjujejo in poudarjajo, da je biorazgradljiva plastika poleg tega slabo označena in pogosto pristane v napačnem zabojniku.
Odpadke je poleg tega vselej smiselno ločevati, saj ko plastično embalažo odvržemo v za to namenjen zabojnik, jo prevzame komunalno podjetje in odpelje v zbirni center, kjer jih strojno in ročno sortirajo po vrstah. Ekologi brez meja pravijo, da zbiralci razvrščene odpadke nato prevzamejo in odpeljejo v skladišča, zatem pa predelovalcem.
Plastiko je treba sortirati ročno
Scenariji se od tu naprej za različne izdelke in vrste plastike razlikujejo. Pri reciklaži folije najprej preverijo kakovost materialov. Folije nato odprejo na odpiralcu bal, kjer material potuje naprej na ročno sortiranje za izločanje nečistoč, kot so tetrapak, časopisi, revije itd.
"Ročno sortiranje je nujno, saj stroji odstranijo le do 80 odstotkov vseh nečistoč. Po barvah ločene folije potujejo na mletje in frikcijsko pranje ter flotacijo. Pri frikcijskem pranju najprej izločijo površinsko umazanijo, pri flotaciji pa se odstranijo še drugi materiali v vodi, tako da potonejo tisti, ki niso primerni za predelavo. Folija je nato posušena in densificirana, kar pomeni, da jo zopet stisnejo v plastično maso. Sledi ekstruzija, kjer material segrejejo do približno 250 °C, in ga potisnejo skozi filtre. Iz tega materiala nastane granulat, ki je uporaben za proizvodnjo novih izdelkov," potek reciklaže opišejo Ekologi brez meja.
Projekt Plastika naša vsakdanja, sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor, se je iztekel lani poleti, hkrati pa opozoril ljudi, koliko plastike v resnici porabijo in jim predstavil alternativne rešitve. A Ekologi brez meja, ki so projekt zagnali, pravijo, da se s tem njihova prizadevanja na področju ozaveščanja in raziskovanja o problematiki plastike za enkratno uporabo niso končala.
Zaskrbljujoče potrošniške navade
Verjamejo pa, da v Sloveniji manjka dobrih in aktualnih podatkov na področju ravnanja z odpadno plastično embalažo. "Z raziskovanjem in informiranjem smo s projektom Plastika naša vsakdanja delno zapolnili to vrzel ter razblinili več mitov, odpravljali nerazumevanje razlik med različnimi vrstami plastike, pripomogli k preprečevanju nastajanja novih odpadkov, višji stopnji kakovostnega ločevanja in zavedanja o bolj trajnostnih alternativah," zatrdijo Ekologi brez meja.
Popisali so vrste embalaže izdelkov, ki se najpogosteje znajdejo v naših nakupovalnih košaricah, in predlagali alternative, za trgovce pa pripravili vprašalnik za popis embalaže na njihovih policah, ki služi kot osnova za premislek in izboljšave. Njihove ugotovitve so bile zaskrbljujoče – delež neopredeljene plastike, ki je ni mogoče predelati, je še vedno visok, polovica embalaže iz košarice dobrin je plastična.
Težava ni v zakonodaji, temveč v nadzoru
Zakonodaja se sicer na to odziva, a prepočasi. V večji meri sledi evropski, ki je v svetovnem merilu zelo ambiciozna, a je glede na velikost in prispevek drugih celin to še vedno premalo. “Zakonodaja sama po sebi ni glavni problem in je prej dobra kot slaba, problem je njeno izvajanje in nadzor nad tem," poudarjajo Ekologi brez meja.
Da naš sistem za ravnanje z odpadki potrebuje mnoge izboljšave, poleg Ekologov brez meja opozarja tudi GZS – Zbornica komunalnega gospodarstva, kjer pravijo, da je v tem trenutku pri komunalnih podjetjih neprevzete že preko 16.400 ton komunalne odpadne embalaže. Do konca leta bi se lahko nabralo celo več kot 80 tisoč ton.
"Recikliranje še zdaleč ne bo rešilo vseh težav z odpadki"
Kaj bi morali še rešiti? “V prvi vrsti potrebujemo reformo izvedbe razširjene odgovornosti proizvajalca. Zavzemati bi se morali za jasno določitev obveznosti, pogojev in pravic vseh deležnikov, neprofitno zasnovo, ki bo ukinila t. i. dumping embalažnin, nelojalno konkurenco in omejila sivi trg, bančne garancije za e-odpadke, transparentno delovanje in poročanje za kakovostnejše podatke, znižanje praga 15 ton za obvezno sodelovanje v sistemu, ekomodulacijo obeh embalažnin, tako prispevka za ROP kot okoljske dajatve za nastajanje odpadne embalaže, uvedbo sistema povratne embalaže za plastenke," ukrepe, da bi dosegli zastavljeni cilj 90 odstotkov ločenega zbiranja, zmanjšanja smetenja in pridobivanja čistejše surovine, naštejejo Ekologi brez meja.
Poudarjajo, da je recikliranje sicer pomembno, a "še zdaleč ne bo rešilo vseh težav z odpadki". Po njihovem bi morali predvsem spoštovati hierarhijo ravnanja z odpadki. "Sprejeta je že več let, skrajni čas pa je, da jo tudi dejansko upoštevamo. Večino sredstev in energije še vedno porabimo za recikliranje in odstranjevanje, ki sta na dnu hierarhije. Ključna je boljša zasnova materialov, izdelkov in procesov, ne le ponovna in smotrna uporaba ter spodbujanje popravil," dodajajo.
Veliko naredimo že, če zavrnemo plastično vrečko za sadje ali zelenjavo
Kaj torej narediti za boljšo prihodnost z manj plastike? "V prvi vrsti je pomembno informiranje, izobraževanje in širjenje znanja. Glede na to, da celo predsedniki zanikajo obstoj podnebne krize, ni čudno, da še čisto preveč, če ne celo večina ljudi misli, da s plastičnim onesnaževanjem ni nič narobe," opozarjajo v društvu, kjer svetujejo, naj najprej spremenimo svoje nakupovalne navade. "Veliko že naredimo, če zavrnemo plastično vrečko na oddelku sadja in zelenjave. Ne le, da smo s tem preprečili nastanek enega odpadka, jasen signal in zgled smo dali tudi ostalim potrošnikom in trgovcem, da takšnih izdelkov ne potrebujemo in da imamo na izbiro že veliko bolj trajnih alternativ," pojasnjujejo. Če gremo še korak dlje, se lahko odločimo za nakup živil brez embalaže. Informacije o tem, kje vse je to mogoče, so Ekologi brez meja zbrali na portalu Manj je več.
"Vsekakor pa se lahko že v tem trenutku prav vsak od nas popolnoma enostavno in brez večjih stroškov odpove "velikim 5 plastičnim pošastim": vrečki, plastenki, embalaži za hrano, slamici in lončku za kavo na poti, ki so najbolj vidni simboli naše "obsedenosti" s plastiko," dodajajo.
Glavne točke glede PET, kot pravijo na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP):
- uporaba recikliranega PET v steklenicah za pijače: 25 % do leta 2025 in 30 % do leta
2030,
- ločen cilj zbiranja za PET steklenice za pijače: 77 % do leta 2025 in 90 % do leta 2029,
- zahteva glede zasnove vsebnikov za pijačo: pritrjeni pokrovčki (s prostornino do treh
litrov),
- zmanjšanje porabe posode za živila (vključno s PET).
Države članice morajo direktivo v nacionalne predpise prenesti najkasneje do dveh let po začetku veljavnosti, torej leta 2021.
Proizvodi, ki bodo prepovedani po vsej EU, pa so naslednji:
- plastični jedilni pribor (vilice, noži, žlice in palčke),
- plastični krožniki,
- plastične slamice,
- posode za živila, izdelane iz ekspandiranega polistirena (oz. EPS/stiropor), kot so škatle za hitro prehrano, s pokrovom ali brez njega, ki se uporablja za hrano, ki je namenjena za takojšnje zaužitje na kraju samem ali za odvoz, in je pripravljena za uporabo brez nadaljnje priprave, kot je kuhanje, kuhanje ali ogrevanje,
- posode za pijače iz ekspandiranega polistirena (oz. EPS/stiropor),
- skodelice za pijače iz ekspandiranega polistirena (oz. EPS/stiropor),
- izdelki iz okso-razgradljive plastike (dodani aditivi, ki povzročijo razpad oz. drobljenje
plastike pod vplivom UV/toplote),
- palčke za higieno ušesa, ki so narejene iz plastike.
Komentirati - razložiti, pa je nujno treba, da je razvoj trgovskih samopostrežnih verig omogočila predvsem plastična embalaža, katere strošek za predelavo bi morali trgovski koncerni požreti kot svoj nujni strošek.
lepo bi bilo to, da ta članek preberejo in še kaj naredijo odgovorni ... dejstvo je, da trgovci cvetijo, embalaža jih pa ne zanima, to je pa breme potrošnika, ki plača komunali, oni pa ne vedo kam s tem ...… ...prikaži več pa kakšna reciklaža, kdo bo recikliral tetrapak od soka, jogurta, mleka in še kaj ... tempo živlenja ste navili in ni časa za ničesar, razen za 10 dni izležavanj in zapravlajnja na hrvatski obali ... evo to je smisel živlenja, pa naj se užgejo te smeti, če niso sposobni naredit sežigalnice
Včasih, ko sem razburim nad kakšno našo neumnostjo, rečem, da se pomirim namesto da klejem doma za šankom, grdi stavek- Jebe..i, Slovenija je en kup dreka. Kmalu zato ne bom rabil biti več razburjen, niti ne bo več kletvica.