"Vsak obrok ima vnaprej natančno zasnovan, zapisan vnos beljakovin, ogljikovih hidratov... za vsak grižljaj ima natančno preštete kalorije. Prav tako ima natančno določen urnik bodybuildinga, uteži dviguje vsak dan, večkrat na dan. Postal je popolnoma drug človek, ki ga več ne razumemo in on ne razume nas," razlaga zaskrbljena mama devetošolca, ki se je iz prej nekoliko okroglega najstnika spremenil v neprepoznavnega mišičnjaka.
Odtujenost, zapiranje vase ...
Obsedenost s potrebo po mišičastem telesu v strokovnih krogih imenujejo bigoreksija in spada pod motnje hranjenja. "Govorimo o motnji, saj se posameznik s prizadevanji za mišičasto telo, obremeni tako zelo, da to začne vplivati na njegovo osebnost. Obsedenost je tako huda, da preraste v duševno motnjo. Slabšo, kot imajo fantje samopodobo, večja je verjetnost, da se bigoreksija razvije," pravi Lucija Čevnik iz Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec. Obnašanje, ki se mu ne more upreti. Izgradnja mišic postane osrednja in edina tema s katero se mladostnik ukvarja, zato postaja vse bolj odtujen, za druge dejavnosti in prijatelje nima več časa, zapira se sam vase.
Podobni hočejo biti deset let starejšim
"Največkrat pride do te težave, ker bi bili radi najstniki pri 16, 18 ali tudi 19 letih videti tako kot njihovi kolegi pri 28-ih. Za izgradnjo lepega telesa so potrebna leta dela. Sicer imajo nekateri boljšo genetiko od drugih in jim to uspe hitreje, nekateri za to potrebujejo veliko več dela in časa," pravi Gregor Sobočan, trener in začetnik vadbe kettlebelle v Sloveniji.
Medijsko ustvarjeni ideal lepote
Živijo v skrajnostih
"Težko je podati splošno oceno, vendar mislim da današnji najstniki (kot tudi njihovi starejši kolegi) živijo v ekstremih. Ali so pretirano zabuljeni v knjige, ali so pretirano dolgo pred televizijo, ali so pretirano dobri v računalniških igricah, ali pa so obsedeni s telesom. Tukaj gre lahko za izgled ali pa za funkcionalnost mišic," meni Sobočan, ki sicer poudarja, da s tem, da bi najstnik ali najstnica bil rad videti privlačno, ni nič narobe, saj to za seboj potegne bolj zdrav način življenja. "Več gibanja in bolj zdrava prehrana sta del tega."
Mišice kažejo na Facebooku
Želja, da bi imeli mišičasto telo, ki pa seveda ne preraste vedno v motnjo, je značilna predvsem za fante. “Mediji se v zadnjem času vse bolj osredotočajo na na moške, na novo ciljno populacijo, ki doslej ni bila tako izpostavljena." poudarja Čevnikova.
Ujeti v zanko
V skrajnost, kot poudarja Čevnikova, najhitreje zapadejo fantje, ki imajo zelo negativno samopodobo. "Težava je v tem, ker se ujamejo v zanko, ker nikoli niso zadovoljni s tem, kar so dosegli, nikjer ni konca, ni točke, ko bi rekli, da so zadovoljni sami s sabo," razlaga Čevnikova. Najstnik je težnji za mišičasto telo pripravljen podrediti vse in je pripravljen posegati po vedno novih sredstvih.
"Problem nastane, ker niso ne najstniki še manj pa njihovi starši dovolj izobraženi o tem, kaj so proteini in kaj steroidi. Mislim, da oboje velja za enak tabu, zato je razlika med obema še toliko manjša," opozarja Sobočan. Poseganje po steroidih povzroča motnje v razvoju, tako fizičnem kot mentalnem, steroidi puščajo posledice tako na notranjih organih kot koži.
Pomoč strokovnjaka
Pri znakih bigoreksije je potrebno poiskati strokovno pomoč psihiatrov in psihologov, ki bodo pomagali pri iskanju vzroka. "Pomembnmo je vedeti, kaj se dogaja znotraj družine, koliko so otroci obremenjeni s tem, da dobijo zunanjo potrditev," pravi Čevnikova. Vloga staršev pri ustvarjanju otrokove samopodobe je velikokrat negativna, od otrok zahtevajo nenehna dokazovanja in odlične rezultate, tako v šoli kot v športu. "Starši smo vpeti v vzorce, za katere smo prepričani, da so pravi, ker smo bili tudi sami vzgajani tako. Zato je tudi značilno, da motnjo hranjenja pogosteje opazijo učitelji kot vzgojitelji. Pogled iz druge perspektive lahko marsikaj razkrije," poudarja strokovnjakinja.
Slovenske najstnice se cenijo manj od drugih
Statistik o tem, koliko mladih ima v Sloveniji dejansko težave z motnjami hranjenja, ni, je pa nedavna evropska raziskava pokazala, da je samopodoba slovenskih najstnic v primerjavi z najstnicami drugih evropskih držav, zelo slaba, razlaga Čevnikova. "Na samopodobo ima zelo veliko vlogo vpliv vrednot, oziroma razlika med pričakovanji. Moderne družbe imajo glede ženskega zunanjega videza zelo velika pričakovanja, medtem, ko tradicionalne družbe žensko vlogo vidijo predvsem v družini in materinstvu. Podatki so pokazali, da je med postsocialističninmi družbami, ki so se vrnile k tradiciji, kot sta Hrvaška in Poljska, samopodoba višja."
dezurni@zurnal24.si
Imeti mišice na pravih mestih je za moškega naravno, toliko kot imajo lahko ženske malo bolj dvignjeno ali spuščeno oprsje ali zadnjico. Kako pa se že pri vas, draga avtorica potem imenuje ta vaša bolezen? Menopavza? Ali še kaj fertilizirate?… ...prikaži več Ali samo v sanjah in vročinskih valih? Pri fantu iz članka se temu reče puberteta, kar pa za vas verjetno ne bi mogel trditi, čeprav je to zopet samo v vaših sanjah, ko ste bila še vitka, brhka in vredna pogleda kakšnega sopubertetnika, ki se je trudil privleči vašo pozornost prav na zgoraj omenjene načine. Sedaj pa ste na to pozabila in vas privlačijo drugačne mišice, kot so na primer dobri avti in polna denarnica. Tisto prvo je bilo lepše, a ne, ker mu je vsaj vstal. Pa lepe spomine in želje še naprej, draga Bigo avtorica.
družba, sploh pa mamice ljubijo ustvarjanje beta-fantkov. Potem pa se čudijo zakaj ni nič od njih.kaj naj rečem, želim vam vse najboljše, ostanite majhni, debeli, revni, neizobraženi, nesrečni, depresivni, v krizi srednjih let itd.Pa če nekoga… ...prikaži več ne razumete to ne pomeni da je on čuden. Preberite si sokratovo zgodbo o ribi ki jo je ribič potegnil iz vode in jo nato spustil nazaj. To bi vam moralo odpreti oči.
po 18 letu lahko delaš kar hočeš...