Obseg škode in posledic poplav je odvisen od več dejavnikov. Pri poplavljenih hišah in stanovanjih so posledice odvisne od tega, koliko časa se je voda zadrževala v njih, do kje je segala in od vrste stavbe. "Ali je to masivna stavba ali je montažna, lesena stavba in kakšni materiali so uporabljeni, se pravi, kako je voda prizadela določene konstrukcije, kako globoko je vdrla in kakšna je verjetnost, da se bo v takem ali drugačnem času tudi izsušila," je dejal Miha Tomšič iz Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo na Gradbenem inštitutu ZRMK.
Poudaril je, da je pri sanaciji posledic poplav ključna potrpežljivost. "Povsem razumljivo je, da ljudje želijo čim prej odpraviti posledice, vzpostaviti prejšnje stanje, se vseliti in pozabiti na vse to, vendar brez potrpežljivosti žal ne gre," je opozoril.
Korak za korakom
Najprej se je treba prepričati, ali je stavba statično varna, ali je prišlo do kakšnih razpok ali premikov, šele nato vstopimo. Tomšič je dejal, da to ne velja le za lastnike stavb, ampak tudi za prostovoljce in druge strokovne osebe, ki pomagajo na terenu.
Svetuje, da nato lastniki fotodokumentirajo stanje. "Potem pa se lotimo inštalacij. Zelo verjetno bo treba odklopiti elektriko, verjetno tudi plin, vodovodne inštalacije in podobno," je naštel.
Gasilci s Cola so čistili klet pri Andreji Polanec.
Šele nato sledi grobo čiščenje. Iz stavbe je treba odnesti vso pohištvo, opremo in predmete, ki jih je zalila voda, "da lahko sploh vidimo, v kakšnem stanju je ovoj stavbe oziroma tkivo stavbe in šele takrat žal lahko damo malce točnejšo oceno škode, ki je nastala".
Pregledati je treba stanje tlakov in ometov
Po grobem čiščenju sledi podrobnejši pregled konstrukcij, ki je odvisen od vrste stavbe in gradbenih materialov. Pregledati je treba tudi stanje tlakov in ometov. "V mnogih primerih bo treba marsikaj odstraniti, recimo odbiti omete, v celoti podreti ali delno odpreti mavčno-kartonske konstrukcije, problematična je tudi mehka izolacija iz mineralne volne za toplotno zaščito," je naštel Tomšič.
"Navadno se orientiramo po tisti črti, ki jo je poplavna voda zarisala na obodnih stenah, vendar je treba vedeti, da ta črta ni pravo merilo za omočenost konstrukcij, ampak navadno govorimo vsaj 50 centimetrih ali metru višje od črte. To je tisto kritično območje, kjer pričakujemo, da bo konstrukcija mokra," je opozoril.
Prostore bo treba prezračevati tudi čez zimo
Največji zalogaj pri sanaciji pa je odstranitev vode iz konstrukcije. Sušenje je odvisno od gradbenih materialov sten, tal in tlakov, odvija pa se na več načinov. Najprej izhlapeva iz površin, šele nato se voda v porah materialov spreminja v plinasto stanje, potuje do površja in izhlapi. Tomšič je opozoril, da morajo lastniki stavb zraku omogočiti, da se navzame vlage, kar pomeni, da je treba prostore vseskozi prezračevati.
Prezračevati bo treba tudi to zimo. Spomnil je, da hladen zrak vsebuje manj vlage kot vroč, zato se stavbe pozimi ob primernem prezračevanju hitreje sušijo kot poleti. Sušenje časovno skrajša tudi vpihovanje toplega zraka skozi izvrtine v tlakih, ustrezno ogrevanje prostorov v zimskem času, pri sušenju pa pridejo prav tudi klimatske naprave in razvlažilniki zraka. "Vsa ta tehnična sredstva so koristna, če ne, pa nenehen prepih," je dejal.
Čiščenje blata po poplavah v Medvodah
Pazite na konstrukcijske poškodbe
Po sušenju sledi fino čiščenje prostorov. Ob tem je treba biti pozoren tudi na konstrukcijske poškodbe. Ob razpokah se je treba posvetovati s statikom, ob premikanju terena pa z geologom.
"Navadno pri masivnih konstrukcijah ni nobenih težav z nosilnostjo, potem ko so enkrat spet primerno suhe," je povedal Tomšič. Omete nato obnovimo, pri zunanjih ometih je primerno dodati hidrofobne variante.
Ob koncu je opozoril, da se bo v marsikateri hiši in stanovanju v jesenskem času začela pojavljati plesen. "Pri vsem tem bo plesen še najmanjši problem. Ko se bo vzpostavilo stanje normalno suhe konstrukcije, tudi to brez težav odstranimo," je pojasnil.
Spremljajte relativno vlažnost zraka
Ob tem svetuje, da lastniki stavb kupijo vlagomer in spremljajo relativno vlažnost zraka v prostorih. "Če uspemo držati relativno vlažnost zraka okrog 50 odstotkov, pomeni, da smo na dobri poti, če bo visoka 60, 70 ali 80 odstotkov, pa pomeni, da je treba intenzivno prezračevati," je dejal.
Tomšič je dejal, da je z opremljanjem hiš in stanovanj smiselno počakati, saj dokler ne bodo obodne konstrukcije dovolj suhe, ni pravi čas za to. "Predvsem pa ne smemo postavljati težkih garderobnih omar neposredno ob stene. Vedno moramo pustiti vsaj pet centimetrov prostora ter spodaj in zgoraj zračni prostor, da lahko zrak kroži," je svetoval.
