"Po duši in srcu sem športnik, najraje tečem, za sprostitev in zabavo, ker je lepo in ker lahko osredotočeno sanjarim," pravi predsednik države Borut Pahor.
Leta 1996, ko je bila opravljena prva raziskava o športno-rekreativni dejavnosti Slovencev, je polovica anketiranih odgovorila, da se s športom in rekreacijo ne ukvarja. V zadnji raziskavi je bilo takih le še 28 odstotkov.
Zaslužen Mito Trefalt
"K vse večji priljubljenosti rekreativnih dejavnosti je zagotovo pripomogel legendarni televizijski voditelj Mito Trefalt, drugi val pa je sledil z Delovo prilogo Polet; ta je pripomogla tudi k popularizaciji Ljubljanskega maratona (leta 1996 je bilo na prvem le 673 udeležencev, lani pa se je nanj prijavilo več kot 25.600 tekačev, op. p.)," ocenjuje Mojmir Kovač iz društva Jaz sem najboljši, ki 17. marca organizira prvo letošnjo večjo množično tekaško-pohodniško prireditev Povežimo soline. Dobra dva tedna pozneje, 4. aprila, se začnejo organizirane vodene priprave za letošnji DM tek za ženske, ki se ga je lani udeležilo več kot 8.500 tekačic. Potekale bodo vsak četrtek ob 17.30 v sedmih krajih (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper, Nova Gorica, Novo mesto).
"Včasih veljali za čudake"
"Pred desetletji smo tekači veljali za čudake, zdaj pa je tek resnično izjemno priljubljen, sicer pa so pri Slovencih najbolj priljubljene telesne dejavnosti hoja, plavanje in kolesarjenje," pravi Boris Sila, strokovnjak za področje rekreacije z ljubljanske fakultete za šport.
Slovenci smo glede na evropske primerjave dejansko narod rekreativcev; smo nad povprečjem v Evropski uniji. Najresneje se s športom ukvarjajo Skandinavci. Enkrat ali večkrat na teden se rekreira največ Švedov in Fincev (72 odstotkov), sledijo Danci, Irci in Nizozemci, Slovenci pa smo z 52 odstotki na šestem mestu. Najmanj telesno dejavni so v Bolgariji, Grčiji in Italiji.
