"Začasne tehnične ovire smo odstranili na prehodnih mestih, v strnjenih naseljenih, turističnih destinacijah ter na območjih, kjer bi lahko narasel vodostaj reke ogrozil postavljene ovire, ... in jo ponekod nadomeščamo s panelno ograjo," sporočajo s slovenske vlade, medtem ko se številni turisti, ki odhjajajo na počitnice ob Kolpo pritožujejo, da ne morejo dostopati do reke.
Na območju Kostela žičnate ograje niso odstranili, prerašča jo trava, vanjo se zapletajo živali. Domačini napovedujejo, da bodo zahtevali poplačilo škode, tude posredne.
Žica z rezili pa bo na nekaterih območjih tudi ostala - s panelno ograjo namreč ne bodo nadomeščali celotne dolžine že postavljenih začasnih tehničnih ovir. "Začasne tehnične ovire iz panelnih ograj so bile postavljene v skupni dolžini okoli 22 km in zamenjava poteka v skladu s sprejetim načrtom in dogovorom z lokalnimi skupnostmi teče sukcesivno naprej."
Še tri tisoč evrov
Po postavitvi žičnate ograje z rezili, ko jo je ob močnem deževju Kolpa potegnila v reko, je padla odločitev, da žico na nekaterih mestih nadomestijo s panelno ograjo. Prvo pogodbo za panelno ograjo so podpisali novembra lani 2015. Cena nabave materiala in postavitve panelne ograje z vsemi elementi in postavitev v vseh kategorijah zemljišč je bila 98,8 evra na tekoči meter. Druga pogodba je bila podpisana aprila letos. Dodatni stroški za 30 kilometrov panelne ograje so tako nanesli okoli tri tisoč evro.
Tudi na panelno ograjo žica
Vendar pa tudi panelna ograja ni brez rezilne žice. "Panelna ograja je po pogodbi izvedena z V nadgradnjo, na katero se namešča concertina. Slednja se v skladu z dogovorom ne namešča v kampih in ob turističnih naseljih," sporočajo iz vlade. vendar to ne drži. Županja občine Črnomelj je na vladi nedavno protestirala, saj so panelno ograjo z rezilno žico v nasprotju z dogovorom postavili tudi na turističnih predelih, na žico z žiletkami na panelni ograji je v Beli krajini naletel tudi premier Cerar in jo ocenil za nesporazum. Žico so nato začeli odstranjevati.
V soboto, 18. 6. 2016, odstranjenih 480 metrov concertine iz panelne ograje na relaciji od kampa Katra na Vinici do MP Vinica in od MP Vinica do kopališča Brodišče. Prav tako je bila concertina že odstranjena na območju občine Podčetrtek od Termalnega parka Aqualuna do mejnega prehoda. 27.6. se je začela demontaža concertine na panelni ograji na relaciji od kopališča Brodišče pri Vinici v smeri proti Učakovcem oziroma Proksljevem mlinu v dolžini 610 metrov.
Ograja bo še kar stala
Na vladi še vedno menijo, da gre za nujen in začasni ukrep, ki je potreben za zaščito države, prebivalcev in premoženja. "Ovire se postavljajo glede na konfiguracijo terena in tako, da se čim bolje zagotovi nadzor nad vstopnimi točkami v državo in zavaruje zunanjo schengensko mejo. Vse nadaljnje odločitve o postavljenih začasnih tehničnih ovirah so odvisne od razvoja dogodkov in tveganj, zaradi katerih so ovire postavljene," pravijo na vladi.
Slovenska vlada bo ograjo na svoji južni meji še vzdževala. "Zavedati se moramo, da migranti še vedno prihajajo iz Turčije na grške otoke, od koder potujejo s trajekti na celino. Grška vlada še vedno v celoti ne obvladuje razmer, kar so potrdile tudi zadnje evalvacije, da bi situacijo rešila in da bi na celini zagotovila dovolj nastanitvenih kapacitet. V Grčiji je že sedaj več kot 50.000 migrantov. Obenem imajo v Makedoniji politično krizo in je stanje precej občutljivo. Ponovno se je okrepila tudi migrantska pot preko Mediteranskega morja v Italijo. Zato pozorno spremljamo situacijo in ocenjujemo morebitna tveganja, da bi, če bi bilo to potrebno, tudi ustrezno ukrepali."
"Madžarsko mejo vsak dan prestopi sto migrantov"
Na vladi poudarjajo, da se istočasno izvajajo tudi drugi ukrepi, "saj ograja oziroma tehnične ovire vzdolž celotne meje prav gotovo ne bi rešile vseh teh težav." Slovenija ima okoli 670 kilometrov kopenske državne meje s Hrvaško in ograja je bila postavljena tam, kjer to dopušča konfiguracija terena. "Treba je vedeti, da ima Madžarska precej manj meje s Srbijo in kljub temu, da je zaradi konfiguracije terena (ravnina) lahko postavila ograjo vzdolž celotne meje, mejo vsak dan prestopi tudi do nekaj 100 migrantov, kar pomeni, da fizična prepreka ni edino zagotovilo za rešitev problema povečanega migracijskega toka."
sergeja.hadner@zurnal24.si
