Izredno zaskrbljujoče: Kljub simptomom množično hodijo na obiske

V drugem tednu novembra, ko so bila glede na vladne ukrepe druženja med člani različnih gospodinjstev prepovedana, je tri ali več drugih gospodinjstev obiskalo okoli 10 odstotkov ljudi, kar je okoli 200 tisoč ljudi. Še 10 odstotkov ljudi je obiskalo dve gospodinjstvi.

Na obiske kljub simptomom 

"Izjemno zaskrbljujoče je dejstvo, da je ravno v skupini ljudi, ki še vedno hodijo na obiske, skoraj četrtina takih, ki poročajo o dveh ali več simptomih okužbe z novim koronavirusom," pravijo pri Covid-19 Sledilniku. 
O dveh ali več simptomih okužbe s SARS-CoV-2 poroča kar 23 odstotkov ljudi iz te skupine. V tej skupini je tudi največ ljudi (14 %) odgovorilo, da so bili v preteklih 14 dneh v tveganem stiku z osebo, pri kateri je bila potrjena okužba SARS-CoV-2.

Ekipa Mladih zdravnikov Slovenije in ekipe Covid-19 Sledilnika je v sodelovanju s podjetjem Valicon izvedli analizo obiskovanja v času epidemije. Gre za obiske gospodinjstev, v katerih vprašani ne živijo, in sicer za druženje v zaprtih prostorih. Analiza je izvedena na reprezentativnem vzorcu 527 ljudi in vzporedno na pri 5744 uporabnikih  družabnih omrežij 5744.

V drugem tednu novembra dobra polovica sodelujočih v prostem času ni obiskala nobenega tujega gospodinjstva.
27 odstotkov vprašanih je obiskalo eno gospodinjstvo, v katerem ne živijo. 

Na obisku pri petih ali več gospodinjstvih

Dve tuji gospodinjstvi je obiskalo 10 odstotkov vprašanih. Še ostaja delež prebivalstva, ki obiskov ni bistveno omejil, šest odstotkov jih je obiskalo tri do štiri tuja gospodinjstva, štirje odstotki pa pet ali več tujih gospodinjstev v enem tednu. "Glede na to, da je povprečna velikost slovenskega gospodinjstva 2,5 člana, je teh 10  odstotkov vzorca v drugem tednu novembra v povprečju imelo stik z več kot desetimi osebami," ugotavljajo v analizi. 

Na obiske torej še vedno hodijo tisti, ki bolj pesimistično zaznavajo situacijo, in tisti, ki menijo, da ne spadajo v tvegano skupino. Da bi zmanjšali število stikov, bi pristojni torej morali opozarjati, da ima virus lahko neprijetne posledice tudi za tiste, ki nimajo tveganja za hujši potek, ter razmisliti, kako zmanjšati neprijetne občutke, povezane z življenjem v novih razmerah, da bi situacijo manj ljudi dojemalo kot neprijetno ali celo povsem brezupno, ugotavljajo v analizi.

Najbolj varno se vede tretjina vprašanih

36 odstotkov vprašanij ne hodi ne na delo ne na obiske, to so tisti, katerih vedenje je najbolj varno — v zadnjem tednu bodisi niso bili delovno aktivni ali pa so delali od doma, poleg tega pa tudi niso obiskali nobenega tujega gospodinjstva. Ker skupina vključuje tudi upokojence, ni presenetljivo, da so v njej pogosteje zastopani starejši od 60 let.
V tej skupini je delež tistih, ki so zelo zaskrbljeni zaradi novega koronavirusa, največji izmed vseh štirih skupin — 24 odstotkov. Prav tako je v tej skupini največji delež tistih, ki so zaskrbljeni za svoje zdravje — 38 odstotkov. Ljudje iz te skupine trenutno stanje sicer relativno dobro prenašajo; da se jim zdi stanje kritično ali celo povsem brezupno, je odgovorilo 10 % vprašanih iz te skupine.

Med tistimi, ki hodijo v službo a ne na obiske, večinoma moški

17 odstotkov vprašanih, gre za predstavnike delovno aktivnega prebivalstva, je v drugem tednu novembra vsaj polovico dela opravilo na delovnem mestu, obenem pa niso obiskovali tujih gospodinjstev. V tej skupini izstopajo moški v starosti od 30 do 59 let.
Delež zelo zaskrbljenih zaradi koronavirusa je najmanjši od vseh štirih skupin, le 13 odstotkov. Tretjina ljudi v skupini je zaskrbljena za svoje zdravje. Tako kot prva tudi ta skupina dobro prenaša trenutne razmere — le 9 odstotkov jih stanje zaznava kot kritično ali povsem brezupno.

Med tistimi, ki ne hodijo na delo, hodijo pa na obiske, večinoma ženske 

30 odstotkov sodelujočih v raziskavi ne hodijo na delo, hodi pa na obisk. Nadpovprečno so v tej skupini zastopane ženske v starosti od 18 do 29 let, osebe v bolniškem staležu ter osebe, ki so zaradi epidemije izgubile zaposlitev.
Od vseh štirih skupin je v tej skupini največji, kar 30-odstotni delež tistih, ki niso zaskrbljeni zaradi virusa ali jih ta skrbi le malo. Obenem je to skupina, v kateri največ ljudi, kar 20 odstotkov, trenutno stanje doživlja kot kritično ali celo povsem brezupno.

V službo in na obiske večinoma starši predšolskih otrok

17 odstotkov vprašanih se uvršča v najbolj tvegano skupino, hodijo na delo in na obiske. To so zaposleni, ki so v zadnjem tednu vsaj polovico dela opravili na delovnem mestu, obiskali pa so tudi vsaj eno tuje gospodinjstvo.
Petino skupine predstavljajo starši predšolskih otrok, kar je nekoliko več kot v drugih skupinah, zato bi lahko domnevali, da je vsaj za del teh obiskov razlog varstvo otrok. Tako kot v drugi skupini so tudi tukaj nadpovprečno zastopani moški od 30. do 59. leta starosti. Tudi delež zaskrbljenih glede koronavirusa in lastnega zdravja je v tej skupini enak kot v drugi skupini, ki hodi na delo, ne pa tudi na obiske.