Prihodki državnega proračuna so v prvih devetih mesecih dosegli 7,97 milijarde evrov, kar je 19,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 15,3 odstotka na 10,42 milijarde evrov. Primanjkljaj je tako znašal 2,45 milijarde evrov in je bil še nekaj višji kot lani ob tem času.
K višjemu primanjkljaju je prispevala rast odhodkov, kjer so se po podatkih finančnega ministrstva najbolj povečala sredstva za zaposlene, transferji posameznikom in gospodinjstvom, drugi tekoči domači transferji ter sredstva za investicije. Obveznosti za izplačila plač in prispevkov so se povečale za 11,5 odstotka na 1,21 milijarde evrov. To povišanje je posledica napredovanj in dogovora o plačah, višjega izplačanega regresa, sprostitve izplačil delovne uspešnosti ter dodatkov za delo v rizičnih razmerah.
Za 13,2 odstotka so bili v primerjavi s prvimi devetimi meseci lani višji izdatki za blago in storitve, medtem ko je bilo za poplačilo obresti izplačanih 6,7 odstotka manj denarja kot lani v tem času. Nižji izdatki iz tega naslova so posledica operacij državne zakladnice z upravljanjem javnega dolga, pravijo na ministrstvu.
V okviru tekočih transferjev je bilo v devetih mesecih izplačanih 676,8 milijona evrov, največ za povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo. To je 41,3 odstotka manj kot pred letom. Izplačila transferjev posameznikom in gospodinjstvom so se povečala za 38,1 odstotka in so v devetih mesecih skupaj znašala dobri dve milijardi evrov.
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin oktobra na letni ravni v povprečju zvišale za tri odstotka, na mesečni ravni pa za 0,9 odstotka. Letno inflacijo so najbolj višali dražji naftni derivati, na mesečni ravni pa so inflacijo višale cene oblačil in obutve, je danes objavil statistični urad.
2,27 milijarde za protikoronske ukrepe
Za ukrepe po protikoronski zakonodaji je bilo iz državnega proračuna letos do konca septembra izplačanih 2,27 milijarde evrov, potem ko se je v letu 2020 ta znesek ustavil pri 1,88 milijarde evrov. Vplačila v proračun EU so v tem obdobju znašala 440,4 milijona evrov in so glede na enako obdobje lani višja za 17,8 odstotka. Ta rast je po navedbah finančnega ministrstva skladna s sprejetim proračunom EU in je posledica izstopa Združenega kraljestva iz unije.
Po drugi strani je še višji primanjkljaj ublažila občutna rast prihodkov, predvsem na račun višje rasti dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost ter prejetih sredstev iz EU. Davkov se je v devetih mesecih v proračun steklo 6,64 milijarde evrov oz. 20,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Pri tem so se prilivi od dohodnine povečali za 36,8 odstotka, od davka od dohodkov pravnih oseb za 53,9 odstotka, od davka na dodano vrednost za 17,5 odstotka, od trošarin pa za 8,1 odstotka.
Dolg državnega proračuna se je septembra zmanjšal za 66 milijonov evrov in je bil zadnji dan meseca pri 37,2 milijarde evrov.
če bi tistih 200 milijard evrov, ki so jih nakradli, vrnili v proračun ne bi bilo nobene proračunske luknje
Te milijarde so dobili privilegirani, raja bo pa odplačevala dolg še nekaj desetletij. Noriški kralj poskrbi za svoje služabnike. Butalci bomo pa vračali dolgove...
Sprostitve izplačil delovne uspešnosti, kjer se skrivajo podvojene place visoko usposobljenim inkasantom kar tako, malo za hec hec. 2.2 miljarde stran vrzenega denarja za nicvredne protikoronske ukrepe, od katerih imajo korist edino sprijeni preprodajalci nicvredne krame, od mask do testov… ...prikaži več in cepiv. Dobrodosli v novi nori normalnosti talibanisticnega rezima.