Zdajšnja ureditev je neustavna, ker so okraji, v katerih se voli 88 poslancev, različno veliki, kar pomeni, da ima en glas bistveno večjo težo kot drug.
Najnovejši predog bi ukinil volilne okraje ter uvedel fakultativni relativni prednostni glas po vzoru evropskih volitev.
Ostalo bi osem volilnih enot, v celotni volilni enoti pa bi bile glasovnice enake. V vsaki volilni enoti bi se tako volilo enajst poslancev, vse kandidatne liste bi morale imeti enajst kandidatov, če bi kdo prejel 4,5 odstotka preferenčnih glasov, pa bi bil izvoljen, tudi če bi bil zadnji na listi.
"Delovna skupina pod vodstvom ministra za javno upravo Rudija Medveda je pripravila čistopis besedila delovnega osnutka sprememb volilne zakonodaje, ki upošteva predloge in dopolnitve kot so bili podani na sestanku poslanskih skupin dne 14.6.2019. Osnutek predloga novele Zakona o volitvah v državni zbor je tako pripravljen za ponovno srečanje pri predsedniku republike dne 12.7.2019," so sporočili z ministrstva za javno upravo.
Za sprejetje Zakona o volitvah v državni zbor je potrebnih 60 glasov poslank in poslancev, za spreminjanje meja volilnih okrajev pa 46 glasov.
Spremembe volilnega sistema mora Državni zbor pripraviti na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ki je zahtevalo zagotovitev enakosti volilne pravice za vse. Ustavni sodniki so namreč decembra lani ugotovili, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Državni zbora mora neskladje odpraviti v dveh letih, torej do decembra 2020.
dezurni@zurnal24.si
