Vrsto Anopheles gambiae sicer sestavlja pol ducata različnih oblik, a so si med seboj tako podobne, da morajo znanstveniki uporabiti molekularne teste, da jih ločijo med seboj, piše Science. V Burkini Faso so znanstveniki zato preučevali parjenje dveh oblik, “S“ in “M“, ki se času parjenja zadržujeta v skupnem roju, in poskušali ugotoviti, kako se podvrsti med seboj prepoznata.
Odgovor se skriva v zvočni harmoniji. Medicinska entomologinja z univerze v Sussexu Gabriella Gibson je v laboratoriju vzredila po dve ličinki iz “S“ in “M“ ter jima na hrbet prilepila košček žice, prek katere je snemala zvočno frekvenco kril.
Komarje, samico in samca, je postavila v neposredno bližino drug drugega, ti so začeli mahati s krili, Gibsonova pa je prek mikrofona snemala frekvenco kril. Živali so se med seboj uskladile, a le tiste iz iste podvrste, in sicer je samica dvakrat zamahnila s krili na vsake tri samčeve zamahe.
Čeprav komarji nimajo ušes, s katerimi bi te frekvence slišali, jih zaznavajo z Johnstonovim organom, neke vrsto anteno, ki zaznava, ali toni povzročajo, da antena vibrira na čuden način. In prav to se zgodi, ko se dve različni vrsti poskušata uskladiti.
Z raziskavo so prvič razkrili, kako vrsta A. gambiae ohranja genetsko raznovrstnost, in prikazali, kako bi se lahko ti dve obliki razvili v samostojni vrsti.
