Svetovni dan voda beležimo vsak 22. marec od leta 1992, ko je bil razglašen na Konferenci Združenih narodov o okolju v Rio de Janeiru. Dan je namenjen ozaveščanju javnosti o omejenosti in ogroženosti naravnih vodnih virov, letošnja osrednja tematika pa se dotika podzemnih voda z geslom ''Podzemna voda: Skrito naj postane vidno''.
Za potrebe gospodinjstev povprečna oseba porabi 110 litrov vode dnevno
Voda je krhek obnovljiv vir, ki ni samoumeven. Četudi podzemna voda ni vidna, letošnje geslo nagovarja k zavedanju, da je njen vpliv mogoče čutiti povsod.
Podzemna voda predstavlja večji del načrpane vode. V letu 2020 je bilo 97,6 % ali 165 milijonov m³ vse vode, načrpane za javni vodovod, iz podzemnih vodnih virov, od tega 52 milijonov m³ iz izvirov. Za potrebe gospodinjstev se je iz javnega vodovoda dobavilo 40,2 m³ vode na prebivalca letno oziroma 110 litrov na prebivalca na dan, je pred svetovnim dnevom voda zapisal državni statistični urad (SURS). Podatek se nanaša zgolj na vodo, ki se porabi za potrebe gospodinjstva, torej brez štetja vode, ki jo porabimo za tuširanje, pranje avtomobila, zalivanje vrta. Če štejemo vso porabo vode, se poraba zviša na 159 litrov vode na dan.
V zadnjih dveh letih se je delež načrpane vode iz podzemnih vodnih virov zmanjšal za 1,4 %, a to še ne predstavlja bistvenega izboljšanja rabe voda. ''Omenjeno zmanjšanje deleža načrpane vode iz podzemnih virov je statistično in dejansko nepomembno, omembe vredni so pozitivni ali negativni trendi z vsaj 5 do 10-% vrednostjo in večjo,'' pojasnjuje Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU.
Približno tretjino države predstavlja kraško površje. V Sloveniji so podzemne vode v več kot 95 % glavni vir pitne vode.
Več kot četrtina načrpane vode se izgubi
Podzemna voda je najpomembnejši vir pitne vode, bistven gradnih ekosistemov, uporabljajo pa jo tudi za namakanje kmetijskih površin in v industriji. Pereče izzive prihodnosti bo predstavljalo reševanje posledic onesnaževanja oziroma ohranjanje njene kakovosti, prekomerno črpanje pa je že sedaj vidno v hitrem krčenju mokrišč in izginjanju izvirov.
Po podatkih SURS je razvidno, da se skoraj četrtina količine načrpane vode izgubi v omrežju. V 2020 je bilo načrpane vode 1.003 milijonov m³. Na prebivalca se je načrpalo 80,4 m³ vode na prebivalca letno, kar znaša 220 litrov na dan. Poraba vse vode na prebivalca letno je v predlanskem letu znašala 58,2 m³.
Največ vode za potrebe gospodinjstev na prebivalca letno (44 m³) je bilo dobavljeno v gorenjski statistični regiji, najmanj (31,4 m³) pa v koroški statistični regiji.
Polovico od vse vode, načrpane za javni vodovod (84,5 milijona m³), je bilo dobavljeno gospodinjstvom. 20 odstotkov (33,8 milijona m³) so porabili poslovni subjekti, 3 odstotki (4 milijona m³) so ostali neobračunani – gre za vodo za potrebe gasilcev in čiščenje cest - , v omrežju pa se je izgubilo 27 odstotkov vode, kar predstavlja 46,6 milijona m³.
Zaščita vodnih virov ne le za nas, tudi za prihodnje generacije
Kljub temu, da je Slovenija ena bolj vodnatih držav v regiji, se posledicam podnebnih sprememb in njihovem vplivu na vode ne bo izognila. Pomembni vidiki ozaveščanja zadevajo posameznike in organizacije pri oskrbi s pitno vodo, urejanju odpadnih voda in varovanju okolja.
''Tam, kjer podzemno vodo uporabljamo kot vir pitne vode, jo z ukrepi in omejitvami zaradi številnih dejavnosti človeka varujemo z vodovarstvenimi območji. Poskusi, da bi to njihovo primarno vlogo z rahljanjem ukrepov obšli, so še vedno prisotni, in v strokovni ter širši javnosti takrat, ko se pojavijo, vedno znova povzročajo konflikte,'' so pred dnevi zapisali v Slovenskem društvu za zaščito voda.
Za upravljanje z vodami bo na voljo več sredstev
Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so ob svetovnem dnevu voda sporočili, da za izboljšanje upravljanja z vodami namenjajo več sredstev, s tem pa povečujejo tudi poplavno varnost. Pospešena je priprava in sprejem uredb o varovanju vodnih virov, več kot 20 jih je v pripravi.
''Največji izziv je zagotovo urejanje prostora na način, da je omogočena urbanizacija tako, da se vodi pusti dovolj prostora in da je zagotovljeno ohranjanje kakovosti voda,'' so sporočili iz MOP.
Ministrstvo zagotavlja sistemsko ureditev financiranja investicij v manjše vodovodne sisteme po celotni državi. Gre za investicije v izgradnjo energetsko učinkovitih sistemov komunalnih odpadnih vod za aglomeracije manjše od 2000 populacijskih enot; novih energetsko in hidravlično učinkovitih sistemov za oskrbo s pitno vodo za manj kot 10.000 prebivalcev.
Izgradnja kanalizacijskih sistemov prispeva k boljši kakovosti podzemnih voda, saj nadomešča obstoječe greznice in neposredne iztoke. V bodoče bo treba sanirati v preteklosti onesnažena območja, ki ogrožajo kakovost podzemnih voda. ''Regulatorni okvir za varstvo kakovosti voda je vzpostavljen. Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o vodah in na njegovi podlagi izdanih predpisov izvajajo inšpektorji, pristojni za vode, na notranjem območju vodovarstvenega območja neposredno ob zajetju zdravstveni inšpektorji, nadzor nad izvajanjem kmetijskih praks pa kmetijski inšpektorji,'' so sporočili iz MOP.
Vode in njihovo okolje pa lahko manj obremenjujemo tudi kot posamezniki s striktnim zbiranjem, primernim ločevanjem in odlaganjem odpadkov, zbiranjem odpadnih tekočin iz proizvodnje in gospodinjstev in drugimi ravnanji. Pomembno vlogo med drugim odigrajo tudi obnovljeni kanalizacijski vodi in odvajanje v čistilne naprave.
