Občinski ali mestni svetnik lahko s sejninami na leto zasluži do 15 odstotkov plače župana, določa zakon o lokalni samoupravi, zdaj pa vlada predlaga, da bi dobil največ 7,5 odstotka.
Ker v Ljubljani mestni svetniki povprečno zaslužijo od 570 do 660 evrov bruto na mesec, bi po novem dobili tudi 300 evrov na mesec manj. Vladni predlog zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki predvideva to spremembo, bo državni zbor (DZ) obravnaval v četrtek in petek.
Največ v Ljubljani
Kot kaže, bo ta vladni ukrep najbolj prizadel prav ljubljanske svetnike, kjer je aprila večina prejela maksimalne sejnine v višini 15 odstotkov plače Zorana Jankovića. V Celju na primer dobijo osem odstotkov plače Bojana Šrota, še manj pa jih po besedah Zvonka Fištravca prejmejo v Občini Miklavž na Dravskem polju: "Pri nas večina svetnikov ne dobi niti 7,5 odstotka županove plače, tako da jih ta ukrep ne bo prizadel." Kot je poudaril, da bodo sejnine nižje zato, ker bodo z varčevalnimi ukrepi znižali tudi plače županov, ki so osnove za višino sejnin. Lani so v Miklavžu za plačila sejnin 16 svetnikom porabili 60 tisoč evrov, v Občini Renče - Vogrsko (15 svetnikov) 28 tisočakov, v Borovnici (13 svetnikov) 20 tisoč, v Bistrici ob Sotli (sedem svetnikov) šest tisoč evrov, v Ljubljani pa za 45 svetnikov 366 tisočakov.
"Saj smo neprofesionalci"
"S tem predlogom sem seznanjen, a o njem še nismo razpravljali. Mislim pa, da ne bo prišlo do svetniške nepokorščine," meni Alojzij Potočnik, mestni svetnik Pozitivne Slovenije v Kranju, kjer svetnik za sejo prejme 300 evrov neto, v Mariboru med 350 in 400 evri, v Novem mestu okoli 230 evrov. Tudi novomeški svetnik SDS Bojan Kekec se strinja z varčevanjem: "Svetniki moramo biti zgled, poleg tega to delo opravljamo neprofesionalno."
Metka Tekavčič, ki je predsednica ljubljanskih SD, pa pravi: "Nižje sejnine ne bodo rešile proračunov, saj finančni učinek ne bo velik, bo pa zato demonstracijski učinek večji. Ta ukrep tudi ni tako pomemben, bolj boleči bodo drugi v ZUJF, ki bodo posegli v prejemke ljudi.
