Zdi se, da ne smemo več podvomiti o nujnosti varčevanja, ampak tiho sprejeti vse.
Radikalnost. Do stavke vsi nimajo simpatij. Sprašujejo se, kje so bili sindikati, ko so propadala podjetja. Upravičeno. Ker so prevečkrat zlizani z upravami. A mit o slabem javnem in dobrem realnem sektorju mora pasti. Katera tovarna lahko dela brez izobraženih delavcev? Koliko časa si lahko privoščite zdravljenje, če ga ne zagotavlja država?
V javnem sektorju se pogosto troši pri napačnih zadevah. A za to niso krivi zaposleni, ampak oblast. Zato bodo delavci kaj dosegli le, če bodo združeni. Drugače bo stavka ostala na ravni politične folklore. Situacija pa je za to preresna.
Sindikati si bodo dvignili legitimnost, če bodo doumeli, da izguba klasičnih pravic ni edina skrb številnih delavcev. Vseh tistih, ki delajo prek pogodb in napotnic, in espejev. Ki pravic do plačanega dopusta, zavarovanj in bolniških dopustov že zdaj nimajo. In ki posledice krize, ki za številne šele prihajajo, že dolgo čutijo. Zato se bo treba začeti boriti ne le za obstoječe, ampak tudi nove pravice. Sliši se radikalno. Ampak včasih je treba biti tako radikalen, kot so radikalni ukrepi oblastnikov.
Malo poguglaj koliko so zadolžene najrazvitejše in najbogatejše države. Bonitetne ocene so pa samo inštrument prisile in diktata imperialističnih držav, ki sedaj svet namesto z vojno osvajajo z denarjem. In največji problem so loleki tvoje vrste, ki imajo nick napisan… ...prikaži več z malo, vse ostalo z veliko. Porabo se da znižati na 100 koncih kjer država denar meče skozi okno, vendar bi tu politika prizadela svoje vazale.
DEJSTVO JE, DA LAHKO PORABIŠ TOLIKO KOT IMAŠ, ČE PA PORABIŠ VEČ SE MORAŠ ZADOLŽITI. DOLG PA JE POTREBNO VRNITI Z OBRESTMI VRED, KER PA SLOVENIJI PADAJO BONITETNE OCENE SO OBRESTI VEDNO DRAŽJE IN TO PREDSTAVLJA NAJVEČJI PROBLEM.
Tjaša, hvala vam za ta prispevek.