S tem sklad postane lastnik do 40 odstotkov stanovanja, za ta delež pa lastnik skladu plačuje nadomestilo za uporabo, primerljivo z neprofitno najemnino. Ta v praksi znaša od pol do enega evra za kvadratni meter, ki je v lasti sklada. Pri 60 kvadratnih metrih velikem stanovanju, bi bil sklad lastnik 24 kvadratnih metrov, nadomestilo pa bi znašalo od 12 do 24 evrov. V petnajst letih mora lastnik od stanovanjskega sklada odkupiti njegov delež.
Zveni odlično, a v praksi ni uspeha. Lani in predlani po tem modelu ni bilo kupljeno niti eno stanovanje. Leta 2004 je bilo izvedenih sedem nakupov, potem pa na naslednjih 16 razpisih le enajst.
"Ta razpis se mi zdi zelo dobro zastavljen za reševanje stanovanjske problematike, toda razpisni pogoji so taki, da je nemogoče na trgu najti nepremičnino, ki bi ustrezala razpisnim pogojem. Kot tričlanska družina bi lahko po pogojih razpisa iskala stanovanje v velikosti do 70 kvadratnih metrov, najvišja dovoljena cena je 2.700 evrov za kvadratni meter. To pomeni, da sem na trgu iskala 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje za 189.000 evrov. Če je manjša kvadratura, mora biti nižja tudi cena. Stanovanja, ki bi ustrezalo tem pogojem, seveda nisem našla. Še danes ne razumem, s kakšnim namenom ta razpis sploh obstaja, objavljen pa je vsako leto. Mar tisti, ki ga pripravljajo, ne spremljajo razmer na trgu?" se sprašuje naša bralka, ločena 41-letnica z dvema hčerkama.
Na ljubljanskem stanovanjskem skladu so nam povedali, da so najvišjo ceno kvadratnega metra stanovanja postavili pri 2700 oziroma 2800 evrih (za stanovanja, manjša od 55 kvadratnih metrov), ker ne želijo s previsoko postavljeno ceno še sami prispevati v povišanju cen nepremičnin na trgu.
Se dobi in hkrati ne dobi …
Na portalu nepremicnine.net je mogoče v Ljubljani najti nekaj stanovanj, kjer je kvadratni meter cenejši od 2800 evrov, a gre skoraj brez izjeme za dva tipa stanovanj. Prvi tip so stanovanja, ki so potrebna temeljite prenove, kar pomeni še dodatnih sto tisoč evrov stroškov. Toliko denarja ljudje, ki pri nakupu potrebujejo pomoč občinskega stanovanjskega sklada, najbrž nimajo.
Drugi tip pa so izjemno draga in velika stanovanja, ki imajo nižjo ceno na kvadratni meter, na primer 166 kvadratnih metrov za 390 tisoč evrov ali pa 126 kvadratnih metrov za 289 tisoč evrov (pri tem stanovanju sta v skupno kvadraturo všteti dve terasi, brez njiju stanovanje meri 80 kvadratnih metrov, kar znese 3600 evrov na kvadratni meter). Tudi če bi kupec imel veliko denarja (v tem primer najbrž ne bi iskal pomoči stanovanjskega sklada) ta stanovanja ne izpolnjujejo površinskih normativov. Štiričlansko gospodinjstvo po tem razpisu lahko kupi od 55 do 82 kvadratnih metrov veliko stanovanje, petčlansko pa od 65 do 95 kvadratnih metrov.
Za tri razpise le 300 tisoč evrov
Očitno so na ljubljanskem stanovanjskem skladu predvideli, da ne bo zanimanja za ta razpis, saj so zanj, poleg njega pa še za javno povabilo za odkup stanovanj in ustanovitev dosmrtne služnosti ter za razpis za posojila za rekonstrukcije in vzdrževalna dela na stanovanjskih stavbah, predvideli le 300 tisoč evrov. Ta znesek ne bi zadoščal niti za sofinanciranje nakupa štirih stanovanj po razpisu, o katerem pišemo, predviden pa je za tri razpise.
"Vsako leto prejmemo nekaj vlog za predmetni razpis, ali pride do sklenitve prodajne pogodbe pa je odvisno najprej od tega, ali prosilec izpolnjuje splošne pogoje za sodelovanje na razpisu. V kolikor jih izpolnjuje pa tudi od tega, ali najde primerno stanovanje na trgu, ki ustreza razpisnim pogojem," so nam odgovorili.
Na vprašanje, kje vidijo ključni razlog za neuspeh tovrstnih razpisov, odgovarjajo, da občinski stanovanjski sklad "kot osrednja institucija za izvajanje stanovanjske politike v MOL v širšem smislu del svojega delovanja usmerja tudi v izvajanje aktivnosti, ki po vsebini predstavljajo pomoč občanom pri reševanju stanovanjskega vprašanja s pridobitvijo lastninske pravice. Cilj predmetnega razpisa je v pomoči pri reševanju stanovanjskega vprašanja z možnostjo postopnega pridobivanja lastništva na stanovanju in s tem delne finančne razbremenitve gospodinjstva v primerjavi s takojšnim enkratnim plačilom kupnine za stanovanje. V kolikor bi v prihodnje zaznali potrebe po spremembi razpisnih pogojev oziroma se bodo v prihodnosti spremenili pogoji dodelitve neprofitnih stanovanj v najem, bo tudi JSS MOL razpisne pogoje ustrezno prilagodil, prav tako bo zgornja meja cene za m2 stanovanja, ki se bo štela kot sprejemljiva za nakup stanovanja, določena ob smiselnem upoštevanju razmer na trgu nepremičnin v času objave razpisa".
Sklad se izplača po višji ceni
Solastniški delež kupca pri kupnini in posledično na stanovanju znaša najmanj 60 odstotkov vrednosti stanovanja, lahko tudi več, maksimalni delež ljubljanskega občinskega stanovanjskega sklada je 40 odstotkov.
Prodajna cena solastniškega deleža, ki ga kupec na koncu partnerstva odkupi od sklada, se določi tako, da se nakupna cena nepremičnine, ki je določena v prodajni pogodbi, korigira z indeksom razlike v ceni za stanovanjsko gradnjo za obdobje od dneva nakupa predmetne nepremičnine do dneva, ko je bila s strani kupca izražena volja za odkup solastniškega deleža nepremičnine.
V letih 2015, 2016 in 2017 je bila omejitev cene kvadratnega metra postavljena pri 1600 oziroma 1700 evrih, v letih 2019, 2020 in 2021 pa je znašala 2400 oziroma 2500 evrov.
Stanovanje mora biti bremen prosto, zemljiškoknjižno urejeno, v tri- ali večstanovanjski stavbi na območju Mestne občine Ljubljana.
Prosilec ne sme imeti preveč prihodkov in drugega premoženja, stanovanje pa mora poleg tega ustrezati prostorskim normativom. Pogoje iz leta 2023 objavljamo v nadaljevanju. Ob vložitvi vloge je treba plačati 22,60 evrov upravne takse.
janez.zalaznik@styria-media.si
Na smeh mi gre,ko mladi verjamejo,da bodo prišli do poceni stanovanja