Novinarji britanskega časnika so se pod krinko lobistov z več poslanci Evropskega parlamenta dogovorili, da bodo ti v zameno za denar poskrbeli za sprejetje določenih dopolnil k evropski zakonodaji na področju financ. Svoje navedbe je časnik podkrepil tudi s skrivaj narejenimi video posnetki.
Kot je razsodilo sodišče, brez dvoma drži, da je Strasser pri pogovorih z novinarjema Claire Newell in Jonathanom Calvertom novembra in decembra 2010 terjal "letno plačilo 100.000 evrov za vplivanje na zakonodajo v Evropskem parlamentu".
Strasserjeve trditve, da je imel novinarja za tajna agenta, je sodnik Georg Olschak označil za ene najbolj nenavadnih, kar jih je slišal v svoji 20-letni karieri.
Kot je namreč na sodišču trdil nekdanji avstrijski notranji minister, je menil, da sta britanska novinarja v resnici ameriška tajna agenta, ki ju je želel sam razkrinkati. "Bilo mi je jasno, da sta sleparja, ki nista to, za kar se izdajata," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa na sodišču dejal 56-letni Strasser.
Zlorabil mandat, da bi obogatel
A njegove trditve je spodbijala že državna tožilka Alexandra Maruna. Kot je dejala v današnjem zaključnem govoru, je Strasser želel z lažnima lobistoma skleniti posel, ne pa odkriti njune prave identitete.
Maruna je dejala, da je Strasser zlorabil svoj mandat, da bi sam obogatel. To pa po njenem prepričanju maje temelje demokracije. Strasser je bil podjetnik, ki je poskušal skleniti posel, je ocenila Maruna.
Da na koncu ni prejel nobenega denarja, po njenih besedah ni pomembno za obsodbo. Kot je poudarila že ob začetku sojenja novembra lani, je že zgolj s privolitvijo storil kaznivo dejanje podkupovanja.
Osumljeni še trije poslanci
Vpletenosti v afero so bili poleg Strasserja osumljeni še trije evropski poslanci - Slovenec Zoran Thaler, Romun Adrian Severin in Španec Pablo Zalba Bidegain. Thaler in Strasser sta, ko je zadeva prišla na dan, kot evropska poslanca odstopila.
Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) v okviru preiskave primera Thalerja ni našel dokazov o nepravilnostih, na podlagi katerih bi lahko uvedli disciplinski ali kazenski postopek. Preiskavo je Olaf zaključil decembra 2011.
Je pa maja lani Nacionalni preiskovalni urad (NPU) proti Thalerju podal kazensko ovadbo na specializirano državno tožilstvo v Ljubljani. To je nato septembra lani vložilo zahtevo za preiskavo na okrožno sodišče v Ljubljani.
Zahteva za preiskavo naj bi se nanašala na kaznivo dejanje po 2. odstavku 261. člena kazenskega zakonika, ki govori o jemanju podkupnine ter predvideva kaznovanje z zaporom od enega do osmih let zapora ter denarno kaznijo.
torej Thaler ne bo povohu aresta