Z začetkom volilne kampanje vstopamo v čas, ko se bodo politiki izdatno borili za naklonjenost volivcev. Po do sedaj zbranih podatkih je kandidaturo vložilo 21 strank, list in gibanj. Kakšna bo dejanska izbira 4. decembra, bo državna volilna komisija sporočila v prihodnjem tednu.
V prvem predvolilnem tednu so se iz oči v oči že srečali predsedniki strank. Beseda je tekla o povolilni koaliciji, gospodarstvu in finančni krizi. Vsi so si enotni, da je časa za ukrepanje malo in da je treba gospodarstvo postaviti na noge, a se njihovi načrti razlikujejo v tem, kako bi se zadeve lotili.
Seveda ni bilo mogoče niti mimo vprašanj o sinovih Zorana Jankovića, sojenju v zadevi Patria in odnosih med kandidati samimi. Še najbolj pa je odmevala zgodba o zaslužku Gregorja Viranta. Iz dohodninske napovedi Gregorja Viranta za leto 2009 je razvidno, da je poleg honorarjev prejemal še ministrsko nadomestilo za brezposelnost. Virant je svojo odločitev večkrat pojasnjeval in nato v soboto sporočil, da bo strošek davkoplačevalcev vrnil v davčno blagajno.
Zatresel se je evro
Če je teden v Sloveniji zaznamoval vstop v politični ring, pa je celoten svet upiral oči v Grčijo in Italijo. Državi, ki sta zamajali evro in finančne trge, sta se soočili s politično krizo.
Po več dnevih dogovarjanj in usklajevanj je Grkom uspelo doseči dogovor o oblikovanju vlade narodne enotnosti, ki jo bo vodil nekdanji podpredsednik Evropske centralne banke (ECB) Lukas Papademos. Vlada, katere glavni cilj je uveljavitev dogovora z EU o ostrih varčevalnih ukrepih, naj bi imela mandat do 19. februarja prihodnje leto, ko naj bi izvedli predčasne volitve.
Predčasnim volitvam pa so se izognili v Italiji. Potem ko je po 51 glasovanju o zaupnici Silvio Berlusconi izgubil večino v parlamentu, a zaupnico vseeno dobil, se je 75-letnik odločil za odstop. Svoj odstop je pogojeval s sprejetjem varčevalnih ukrepov, kar je v soboto italijanski parlament tudi potrdil. Berlusconi je tako v večernih urah predsedniku Napolitanu podal odstopno izjavo.
Nasledil ga bo najverjetneje nekdanji evropski komisar Mario Monti, v katerega Italijani polagajo vse svoje upe. Pozitivno so se na odstop odzvali tudi finančni trgi. Zaradi negotovega položaja so italijanske obveznice v sredo že presegle psihološko mejo sedmih odstotkov.
Alarm pri sedmih odstotkih
Omenjeno mejo je v petek presegla tudi 10-letna slovenska obveznica z zapadlostjo leta 2020. Minister Franc Križanič je miril, da je Slovenija sorazmerno dobro preskrbljena glede virov, zato se v prihodnjih treh letih ne pričakuje "večjih stresov". Sedemodstotna obrestna mera na 10-letne državne obveznice je namreč meja, ko so za finančno pomoč morale zaprositi Grčija, Irska in Portugalska.
Po mnenju vlade, ki opravlja tekoče posle, je za prihodnost Slovenije izrednega pomena interventni zakon. A se je vnovični poskus, da bi parlament na izredni seji glasoval o zakonu, ki bi zamrznil plače v javnem sektorju, pokojnine in socialne transferje v prihodnjem letu, padel v vodo.
Vladi se ni uspelo uskladiti s sindikati, nato pa so ji košarico dali še na kolegiju predsednika Državnega zbora, ki obravnave interventnega zakona ni uvrstil na izredno sejo.
Prav interventni zakon je vzrok za odstop Dušana Miščevića z mesta vodje pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja. Miščević se ni strinjal z izjavo člana pogajalske skupine Janeza Posedija, da pod nobenim pogojem ne pristanejo na interventni zakon. Takšno početje po njegovem prepričanju vodi v ogrožanje delovnih mest v javnem sektorju. Posedi je kasneje pojasnil, da sam poskus obravnave interventnega zakona v tem času razume kot predvolilno kampanjo in ne resen poskus, da se nekaj stori za državo.
Svet skrbi tudi Iran
Poleg finančnih trgov pa svet zaskrbljeno pogleduje tudi proti Iranu. Razlog za zaskrbljenost je zadnje poročilo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki navaja, da naj bi Iran zadnjih sedem let razvijal jedrsko orožje. Za svoje trditve naj bi IAEA imela več kot tisoč strani dokazov.
Izrael se je zavzel za vojaški napad na Iran, saj naj bi se čas iztekal. Strategijo za napad naj bi pripravljali tudi v ZDA, kjer računajo na pomoč Velike Britanije. Zaenkrat pa še vedno prevladujejo tisti, ki menijo, da bi se moral Teheran vrniti za pogajalsko mizo.
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je zavrnil vse navedbe poročila in dejal, da to sloni na "napačnih" ameriških trditvah. Iran že vseskozi zatrjuje, da je jedrski program miroljubne narave.
