Vaščani Žuničev so prejšnji konec tedna muzejsko zbirko Krajinskega parka (KP) Kolpa v Šokčevem dvoru obogatili s stogom iz praproti, takšnim, kot jih je nekoč po več bodisi iz praproti bodisi iz sena stalo na vsakem vaškem dvorišču.
“Premalo prostora pod streho gospodarskih poslopij je prebivalce vasi ob Kolpi sililo v postavljanje stogov, tako za shranjevanje krme za živino, še pogosteje pa za praprot, potrebno za nastilj,” pove Boris Grabrijan, direktor KP Kolpa.
Praprot v stog naložijo okrog stožine, ki je navadno tanjše brezovo ali kostanjevo deblo, ali pa kar visoka in ravna breza, ki še raste, postopek razloži Grabrijan. V dobro zložen stog vlaga ne prodre in praprot lahko tako, kot dodaja, ostane uporabna tudi več let.
Da bi Belokranjci svoje znamenite steljnike obdelovali tudi naprej, čeprav praproti za nastilj ne potrebujejo več, je po mnenju Grabrijana iz praproti nujno razviti nove proizvode. “Zaraščanja steljnikov sicer ne bo preprečil noben administrativni ali subvencijski ukrep,” je prepričan Grabrijan.
