(Vir: Marjan Bilban, predstojnik Centra za medicino dela)
Če prepovedi ni v splošnem aktu, je ni
V Sloveniji je prepoved pitja na delovnem mestu določena s splošnim aktom. "Vse je odvisno od splošnega akta, ki se ga sprejme v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in tem, kako so te stvari predpisane. Vse je prepuščeno notranjemu aktu, iz tega izhajajo postopki in definicije vseh alkoholiziranosti, vnosa pijač in drugo," je za zurnal24 povedala Nina Kos z Zavoda za varstvo pri delu.
Nekatera podjetja v Sloveniji že izvajajo rutinske preglede ali preglede, če menijo, da obstaja sum vinjenosti delavca na delovnem mestu. Je pa alkotest v podjetju ne glede na spol ali položaj obvezen v postopku raziskave nesreče pri delu.
Če je alkotest pozitiven, moramo domov
Če ima delavec prepoved pitja alkohola v splošnem aktu in v službi, pride do preverjanja vinjenosti, in če je njegov alkotest pozitiven, ga mora delodajalec napotiti domov in odstraniti iz delovnega okolja. "Spet je odvisno, kaj je zapisano v notranjem aktu. Lahko gre za disciplinski postopek, če se kršitve ponavljajo, lahko pride tudi do odpovedi pogodbe," pove Nina Kos.
Ni pa delodajalec dolžan delavca poslati na zdravljenje, saj omenjena dolžnost ni nikjer predpisana, je pa položaj spet odvisen od tega, kaj piše v splošnem aktu. S preverjanjem naj bi se strinjala tudi večina zaposlenih v podjetjih, kjer omenjeni akti obstajajo, saj se zavedajo, da vinjenost slabo vpliva na odnose in delo.
Največ materialne škode naredi alkohol
Področje dela je po besedah predstojnika Centra za medicino dela Marjana Bilbana, specialista medicine dela, prometa in športa, eno od tistih, v katerem škodljiva raba alkohola ali celo odvisnost od alkohola napravi največ materialne škode. Največ alkohola po Bilbanovih besedah zaužijejo posamezniki v letih, ko so delovno aktivni, hkrati je v tem obdobju tudi največja verjetnost, da bodo imeli težave z alkoholom.
Alkohol zmanjša produktivnost
Zaradi uživanja alkohola se zmanjša naša produktivnost, lahko smo nezmožni za delo, poveča se lahko odsotnost z dela, izključena ni niti prezgodnja smrt. Po ocenah Mednarodne organizacije dela je v svetu do pet odstotkov povprečne delovne sile odvisne od alkohola, 25 odstotkov pa uživa velike količine alkohola in tvega odvisnost, pravi Bilban.
Delovna mesta brez alkohola
Po neki raziskavi naj bi bila pri kar 12 odstotkih moških, ki delajo več kot 60 ur na teden, povečana možnost alkoholizma za 90 odstotkov.
Za delovna mesta brez območja alkohola, se zavzema tudi Eurocare, ki je mnenja, da je "na vseevropski ravni treba uvesti zakonske zahteve, na podlagi katerih bi delodajalci izvajali alkoholno politiko, ki bi vključevala: preprečevanje, prepoznavanje, svetovanje, zdravljenje in rehabilitacijo. V zvezi z delovnimi mesti, za katere je verjetneje, da bodo nezgode, do katerih pride zaradi uživanja alkohola, nevarne, je treba posebno pozornost posvetiti alkoholni politiki z ničelno toleranco glede vsebnosti alkohola v krvi in odločnim izvajanjem te politike s strani samih delodajalcev in hkrati tudi s strani ustreznih državnih institucij."
