"Edini napredek današnjih pogovorov je, da gremo skupaj poskusit napravit predlog sporazuma med vlado in stavkovnim odborom," nam je povedal vodja stavkovnega odbora javnega sektorja Dušan Miščevič.
To oblikovanje naj bi po Miščevičevih besedah trajalo dva do tri tedne, ali bosta obe strani zbližali strani, pa je nemogoče napovedati. "Dokler sporazuma ne bo, bo funkcioniral stavkovni odbor," pravi.
Svoj sporazum so sicer sindikati javnega sektorja vladi ponudili že pred dvema tednoma, danes pa naj bi vlada nanj odgovorila, a kot rečeno, večjega napredka na pogajanjih ni bilo.
"Ključno v sporazumu je vladni pristanek, da ne bodo izvajali – recimo temu – reform javnega sektorja, ne da bi se o tem pogovarjali s sindikati," spomni Janez Posedi, vodja pogajalske skupine javnega sektorja. "Pri tem ne gre zgolj za plače, gre za interes javnih uslužbencev in tudi drugih državljanov. Če se namreč v državi privatizirata zdravstvo in šolstvo, kot je predsednik vlade nekje omenil, je to zagotovo stvar, ki se nanaša na vse."
Osnovni problem je drugje
"Način reševanja osnovnega problema je povsem napačen," še enkrat izpostavlja Posedi. "Ne gre zgolj za plače, temveč za organizacijo. Če govorimo o zdravstvu, je treba vedeti, da je osnovni problem učinek, ne plača. Če bi ustrezneje opredelili, kaj naj se počne v času dežuranja, s čimer bi izboljšali celotno zdravstveno oskrbo in zmanjšali čakalne vrste, bi bila višina dodatka za dežuranje zagotovo bolj utemeljena," meni Posedi, ki še prizna, da je višina dodatka za dežuranje, kot je organizirano danes, res "znanstvena fantastika".
Pri tem še enkrat izpostavi, da ne gre za problem sindikatov in delavcev, pač pa tistih, ki delo organizirajo.