Stavka zdravnikov v sredo: ni njihova prva

Zaradi nezadovoljstva z dvigom zdravniških plač, ki da ustvarja dodatna nesorazmerja, in z odnosom ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana so v zdravniškem sindikatu Fides za sredo napovedali enodnevno opozorilno stavko. Med njihovimi zahtevami je poleg odprave plačnih nesorazmerij tudi oblikovanje jasne karierne poti zdravnikov.

Povod za stavko predlog o odpravi plačnih nesorazmerij

Konec prejšnjega leta je vladna stran v okviru pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij reprezentativnim zdravniškim sindikatom ponudila predlog, ki je za velik del mladih zdravnikom pomenil povišanje plač v skupni višini petih plačnih razredov, višjim zdravnikom specialistom pa za dva plačna razreda.

V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides s predlogom ni zadovoljni, ker da ponudba ustvarja nova plačna nesorazmerja in anomalije. To je pokazala tudi anketa, ki so jo opravili med svojimi člani.

Vladna stran je sicer napovedala, da bo preostala nesorazmerja odpravila v okviru pogajanj o novem plačnem stebru za zdravstvo. Zaradi napovedi, da bo vlada izhodišča do konca leta 2022 že sprejela, pa se to do danes še ni zgodilo, med zdravniki po besedah podpredsednika Fidesa Gregorja Zemljiča vlada nezaupanje do vladne strani.

Slovenija Klinični center se je odzval na ministrove izjave

Slovenija Bešič Loredan oster: "Gre za zlorabo ljudi!"

Zdravniki po njegovih navedbah ob tem izražajo tudi nezadovoljstvo glede odnosa ministra do zdravnikov. Minister naj bi od Zemljiča namreč zahteval podpis sporazuma z vlado in mu ob tem grozil s "totalno vojno" proti Fidesu.

Kljub nezadovoljstvu Fidesa so dogovor z vlado podpisali nekateri drugi reprezentativni sindikati v zdravstvu in socialnem varstvu, zato dogovor in s tem ponujen dvig plač velja tudi za zdravnike in zobozdravnike.

Med zahtevami tudi dosledno upoštevanje standardov in normativov

Zaradi naštetega so v Fidesu za sredo napovedali enodnevno opozorilno stavko. Med stavkovnimi zahtevami so ob doslednem upoštevanju standardov in normativov ter odpravi plačnih nesorazmerij v zdravstvenih timih - enak dvig za vsa zdravniška in zobozdravniška delovna mesta pričakujejo do 1. aprila - tudi javna in jasna opredelitev vlade, da za nevzdržne razmere niso odgovorni zdravniki.

Prav tako od vlade zahtevajo, da ostro obsodi kakršnokoli obliko nasilja nad zdravniki in ostalim zdravstvenim osebjem ter da zdravnike kot nosilce zdravstvene dejavnosti vključi v oblikovanje reforme zdravstvenega sistema.

Zahtevajo tudi oblikovanje jasne karierne poti zdravnikov, ki bo vključevala nova delovna mesta starejši specialist in starejši zdravnik zobozdravnik brez specializacije z licenco in s pripadajočimi posebnimi pogoji dela.

Zahtevajo še prenos napredovanj, doseženih v času specializacije, ki se sedaj zdravnikom po opravljenem specialističnem izpitu ne upoštevajo.

Nujnim primerom, otrokom, nosečnicam in starejšim kljub stavki zagotovljena zdravniška pomoč

V času stavke bo zagotovljena obravnava nujnih stanj ter bolnikov, mlajših od 18 in starejših od 65 let, prav tako nosečnic. Termini nenujnih zdravstvenih storitev pa bodo prenaročeni, je Zemljič pojasnil decembra.

Po zakonu o zdravniški službi je namreč zdravnik med stavko dolžan izvajati zdravniške storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. Med njimi zakon izpostavlja zdravljenje vročinskih stanj in infekcij, poškodb in zastrupite ter kroničnih bolezni.

Podporo stavki napovedala tudi sindikat družinskih zdravnikov in sindikat zobozdravnikov

Podporo in pridružitev stavki so v začetku decembra napovedali tudi v Sindikatu zdravnikov družinske medicine Praktik.um in Sindikatu zobozdravnikov Slovenije Dens, če vlada ne bo izpolnila obljube o pogajanjih o plačnem stebru za zdravstvo, v sklopu katerih naj bi celovito uredili plače v zdravstvu.

Izhodišča za pogajanja o plačnih stebrih v plačnem sistemu bodo po besedah Bešiča Loredana sprejeta do konca januarja, pogajanja pa se tako tudi še niso začela.

Po oceni ministra stavka nepotrebna

Minister Bešič Loredan je večkrat poudaril, da ravnanje Fidesa pomeni zlorabo pravice do stavke. Pogajanja vedno pomenijo kompromis, in ne igre, v kateri ena stran dobi vse na račun druge strani in predvsem na račun pacientov, je dejal v petek.

V soboto so nato z ministrstva za zdravje medijem posredovali javno vabilo Zemljiču na sestanek, ki so ga za ponedeljek sklicali na pobudo predsednika Slovenskega zdravniškega društva Radka Komadine, ki je prevzel vlogo mediatorja med sindikatom Fides in ministrstvom. Zemljič je za STA v soboto dejal, da sindikat povabila na sestanek še ni prejel.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je v pogovoru za Metino listo dejala, da zdravniška stavka ni plemenita. Sama sicer razume, da si je treba plače in sindikalne pravice izboriti, ampak se ji zdi stavka ravno v zdravstvu najmanj primerna pot.

Dan pred stavko zdravnikov stavka pacientov

Dan pred zdravniško so v civilni iniciativi Glas ljudstva napovedali stavko pacientov. Med drugim zahtevajo dostop do družinskega zdravnika za vse, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ustavitev odtekanja javnega denarja k zasebnikom.

Stavko pacientov podpirajo tudi v več sindikatih, v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa člane pozivajo, da se stavki v torek tudi pridružijo.

Ob tem so se v Pravni mreži za varstvo demokracije namenili ponuditi pravno pomoč osebam, ki kljub plačevanju zdravstvenega zavarovanja ne morejo pridobiti osebnega zdravnika, saj menijo, da jim je s tem kršena zakonska pravica.

Zdravniki s stavkami že večkrat zahtevali višje plače in boljše delovne pogoje

1. december 1993 Splošna opozorilna stavka sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Zahtevali so sklenitev kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike.

14. december 1995 V sindikatu Fides so s splošno opozorilno stavko zahtevali izboljšanje socialnoekonomskega položaja zdravnikov in zobozdravnikov.

21. marca - 12. aprila 1996 Splošna stavka zdravnikov, s katero so zahtevali predvsem povišanje plač. Za splošnega zdravnika so zahtevali osnovno plačo v višini 2,5-kratne povprečne plače, za specialista pa trikratno povprečno plačo. Po treh tednih so z vlado našli skupno besedo, tako da se jim je dvignil količnik plače ter tudi dodatkov. Ker način stavke zdravnikov takrat še ni bil opredeljen v zakonu, je Fides sklenil, da bodo v času stavke obravnavali le nujne bolnike, nosečnice, otroke in starostnike ter izvajali operacije bolnikov z rakom. Medtem pa tri tedne niso opravljali nenujnih pregledov ali posegov. Pozneje so bila ta določila o načinu izvedbe stavke zdravnikov prenesena v zakon o zdravniški službi.

10. oktober 2000 Splošna opozorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov z zahtevo po uresničitvi aneksa iz aprila 1998 o dokončni uskladitvi zdravniških plač s sodniškimi.

19. marca - 4. aprila 2002 Splošna stavka zdravnikov, s katero so zahtevali upoštevanje 40-urnega delovnega tedna ter ustrezno plačilo ur, ki presegajo 40-urni delovnik. Prav tako so zahtevali najmanj 12-urni počitek med dvema delovnima dnevoma. Dogovor med vlado in Fidesom ob koncu stavke se je predvsem nanašal na opredeljevanje in ovrednotenje nadurnega dela. Takrat so zdravniki stavkali več kot dva tedna, a so svoj protest izrazili nekoliko mehkeje kot leta 1996. Delali so po 40 ur tedensko ter še največ dodatnih 10 ur po pisnem nalogu o podaljšanem delovnem času.

25. maj 2004 Potekala je enourna opozorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ker predstavnikom zdravniškega sindikata Fides in ministrstva za zdravje ni uspelo doseči dogovora glede delovnega časa zdravnikov.

1. septembra - 10. septembra 2010 Tretji večji protest zdravnikov je sledil leta 2010. Tudi takrat se zdravniki niso odločili za klasično stavko, pač pa je več kot 3500 zdravnikov za več kot en teden umaknilo soglasje za delo preko polnega delovnega časa. Za to potezo so se odločili, ko je DZ potrdil novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je med drugim znižala višino dodatka za nadurno delo. Zaradi preklica soglasij zdravnikov so tudi odpadali operativni posegi.

22. april 2015 Zdravniki v okviru zdravniškega sindikata Fides in sindikata Pratik.um so izvedli enourno stavko zaradi neurejenih standardov in normativov.

28. maj 2015 Zdravniki so izvedli enodnevno stavko zaradi nesprejetja standardov in normativov iz modre knjižice iz leta 2008.

8. novembra 2016 - 5. december 2016 Sindikat Fides je s stavko zahteval sprejem standardov in normativov za zdravnike ter spremembo plačnega sistema v javnem sektorju, po katerem bi med drugim lahko po novem presegli 57. plačni razred. Stavko so začeli v obliki doslednega spoštovanja 40-urnega delovnika, kar so s prekinitvami izvajali nekaj tednov, decembra pa so podpisali sporazum o začasni zamrznitvi stavke.

24. marec 2017 Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin sta podpisala aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike, zdravniki pa so znova zamrznili stavko, ki so jo po prekinitvi novembra 2016 v marcu 2017 znova zaostrili. Aneksa uvajata standarde in normative dela zdravnikov ter med drugim spreminjata vrednotenje delovnih mest specializantov. Dogovorili so se tudi o pilotnem projektu variabilnega nagrajevanja zdravnikov, ki ga je vlada potrdila aprila.

napovedana za 11. januar 2023 Zaradi nezadovoljstva z dvigom zdravniških plač, ki da ustvarja dodatna nesorazmerja, in z odnosom zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana so v zdravniškem sindikatu Fides za sredo napovedali enodnevno opozorilno stavko. Med njihovimi zahtevami je poleg odprave plačnih nesorazmerij tudi oblikovanje jasne karierne poti zdravnikov, pa tudi javna in jasna opredelitev vlade, da za nevzdržne razmere niso odgovorni zdravniki.