Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je po v javnosti zelo odmevnem primeru babice koroških dečkov, ki ji CSD ni podelil skrbništva za vnuka, otroka ubite hčerke, uvedlo možnost, da starši vnaprej izrazijo voljo glede tega, kdo naj skrbi za otroka v primeru njihove smrti.
Poleg vnaprej izražene volje je ministrstvo uvedlo tudi institut razširjene starševske skrbi, kar pomeni, da sodišče lahko sorodniku, ki izpolnjuje pogoje za posvojitev otroka in je zanj pripravljen tudi celovito skrbeti, podelilo starševsko skrb.
Stari starši vnukov ne morejo posvajati.
Starši lahko določijo sorodnika, posvojitelja ali skrbnika
"Vnaprej izražena volja staršev je izjava, v kateri lahko starši zapišejo osebo, ki ji zaupajo, da bo poskrbela za njihove otroke v primeru nenadne smrti ali v primeru, da sami trajno ne bi zmogli poskrbeti za svoje otroke. Starši lahko tako izrazijo voljo glede osebe, ki se ji se otrok zaupa v varstvo in vzgojo; sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb; posvojitelja ali skrbnika," pojasnjujejo na ministrstvu. Vnaprej izraženo voljo staršev ureja 144. člen Družinskega zakonika, ki je začel veljati in se tudi uporabljati 15. 4. 2017.
Postopek ni predpisan
Dve leti po uveljavitvi tega dela Družinskega zakonika na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve podatkov o tem, koliko staršev se je odločilo, da izrazi voljo, nimajo, prav tako pa nimajo podatkov, na kakšen način starši to voljo izrazijo.
Postopek, kako izraziti voljo glede skrbi za otroka v primeru nenadne smrti, namreč ni predpisan. "Starši lahko svojo voljo oblikujejo ustno ali pisno ter z njo seznanijo osebe, ki so jim blizu; lahko jo tudi vključijo ali priložijo k morebitni oporoki," pojasnjujejo na ministrstvu.
Voljo sodišče upošteva, če ni v nasprotju s koristjo otroka
"Postopek ni predpisan, stroški pa so odvisni od oblike, ki jo posameznik izbere," pojasnjujejo. Na vprašanje, kako je zagotovljeno, da bo volja upoštevana, pa odgovarjajo: "Vnaprej izraženo voljo sodišče upošteva, če ni v nasprotju s koristjo otroka." V primeru Marije Otorepec, babice koroških dečkov, ki je zahtevala rejništvo za svoja vnuka, je upravno sodišče za presojo angažiralo izvedenca. Ta je ocenil, da babica dolgoročno ne bi zmogla dovolj uspešno opravljati vzgojnega poslanstva. Evropsko sodišče je njeno pritožbo zavrnilo.
Ni nujno, da se starša strinjata
Voljo glede skrbi za otroka v primeru smrti lahko izrazita tako oče kot mati. "Tudi v primeru, ko se vnaprej izraženi volji staršev razlikujeta, presojo o tem, kaj je v največjo korist otroka, opravi sodišče. Sodišče o tem odloča, ko je v teku postopek za varstvo koristi otroka, ki je ostal brez staršev oziroma katerega starši postanejo trajno nezmožni za izvajanje starševske skrbi," pojasnjujejo na ministrstvu.
Preberite še o teh novostih:
Tole ne pelje nikamor, ampak če se bo upoštevala volja staršev, je to edino prav. Včasih so bili za to botri, zdaj to ne velja nič
Midva z možem sva že pred leti za skrbnika otroka in premoženja določila mojega brata in njegovo ženo in tudi utemeljila, zakaj. Prav tako sem jaz v primeru smrti brata in njegove žene skrbnica njunih otrok. Žal so ostali družinski… ...prikaži več člani popolnoma neprimerni in tudi ne bi imeli možnosti poskrbeti za (dodatne) otroke in njihove potrebe.
Državna birokracija ubija Slovence ! Smrt birokraciji .