Institut odvzema poslovne sposobnosti je namenjen zaščiti starejših, tudi pred plenilsko miselnostjo dedičev in drugih koristolovcev, ki bi radi čim prej dobili njihovo premoženje. Na žalost se ta postopek velikokrat poskuša uporabiti prav v nasprotne namene. Ko se starejši znajdejo v primežu tega procesa, se lahko zanesejo le še na racionalno presojo sodnikov, socialnih delavcev in psihiatrov. A iz krogov socialnih delavcev je mogoče večkrat neuradno slišati, da se taki postopki začnejo prehitro, še posebno če je v igri kakšen glasnejši posameznik, ki ne pristane ravno na vsako stvar, ki mu jo naložijo njegovi sorodniki ali socialni delavci.
Odrezani. Takšni primeri so zgolj simptom družbe, ki je za vse moteče elemente, tako ali drugače odstopajoče od norme povprečja, izumila različne mehanizme discipliniranja. Ravno pri starejših in socialno šibkejših je ta proces najočitnejši. Kot že leta opozarjajo socialni delavci akcije Iz-hod, so ljudje, ki ne zdržijo tempa, ki ga narekuje trg, pogosto podvrženi zapiranju v totalne institucije, kot so psihiatrične ustanove, s čimer so nasilno iztrgani iz družbe. Država v različnih strategijah poudarja, da si želi spodbujati življenje v prijaznejših, odprtih skupnostih, kjer so ljudje ob ustrezni strokovni pomoči še vedno lahko del družbe. A v realnosti tovrstni projekti hirajo od enega do drugega razpisa za sredstva. Vmes pa njihovi varovanci lebdijo med zunanjim svetom in institucijami, brez varnosti in pogosto tudi brez dostojanstva.
To je komentar na članek Zvijače nezadovoljnih dedičev.
