Najbogatejši Slovenec bi lahko po predpisih živel v neprofitnem stanovanju in plačeval neprofitno najemnino, če bi ga le dobil pred letom 2003. Dohodke vseh, ki so jih dobili kasneje, pa lahko javni skladi vsakih pet let preverijo.
V Ljubljani so do zdaj so skupaj preverili 480 najemnikov, pri štirih so neprofitne najemnine spremenili v tržne. Skupaj je v Ljubljani 4107 neprofitnih stanovanj.
Preverili so tudi vseh 141 najemnikov, ki imajo tržno najemnino ter pri petnajstih ugotovili, da imajo takšne prihodke, da so jim najemnino zvišali na sedem evrov za kvadratni meter.
Neprofitni najemnik je stanovanje kar odkupil, pet nad sklad s sodnim cenilcem
V Celju so našli precej več "bogatašev". Lani so preverili 428 najemnikov neprofitnih stanovanj od skupaj 1960. Previsokih dohodkov ni imel nihče, jih je pa imelo 13 preveč premoženja (nepremičnine), a profitno najemnino plačujeta le dva. Pet jih je stanovanje vrnilo, eden ga je odkupil, pet pa jih je s cenitvijo sodnega cenilca dokazalo, da premoženje ne presega cenzusa.
Neprofitna najemnina povsod enaka, pri profitni velike razlike
V Mariboru so ob zadnjem preverjanju našli le enega, ki ne izpolnjuje več pogojev za neprofitno najemnino, koliko od okrog 2100 najemnikov so preverili in kdaj, pa niso povedali. V Kranju, kjer je 379 neprofitnih stanovanj, so zadnje preverjanje opravili leta 2009, cenzus pa sta presegala dva od 240 preverjenih najemnikov.
S povprečno plačo upravičeni do neprofitne najemnine
Cenzus za neprofitno stanovanje je precej visok: kdor živi sam, ima lahko okrog 2100 evrov prihodkov, par 2700 evrov, par z enim otrokom 3400 evrov in z dvema otrokoma 4000 evrov neto dohodkov. Poleg dohodkovnega cenzusa v Celju upravičenec do neprofitnega stanovanja ne sme imeti premoženja, ki bi bilo vredno več kot 40 odstotkov stanovanja, ki mu pripada.
Preverjanje vsako leto bi bilo pošteno
Zakaj neprofitnih stanovanj ni mogoče oddati za določen čas? "Menimo, da je oddajanje neprofitnih najemnih stanovanj za nedoločen čas vsekakor primerno, saj le na ta način najemniku zagotovimo trajen in varen najem, bi pa bilo ustreznejše tekoče letno preverjanje vseh najemnikov, kar je predvideno v Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025. Slednje terja spremembo področne zakonodaje," so povedali v ljubljanskem javnem stanovanjskem skladu.
janez.zalaznik@zurnal24.si
Tudi nepremičninski zakon ,ki nas je stal nekaj milijonov je nujno potreben ,pa se ga nihče ne upa lotiti ,da se ne bi zameril lstnikom nepremičnin. Vrana ,vrani...............................
Stanovanje raje vrnejo, kot da bi plačali višjo najemnino............seveda saj jim sedanja zakonodaja to omogoča in podpira ! Potrebno je urediti socialno zakonodajo po vzoru EU .