"Ljudje nimajo denarja, zato ne nakupujejo, stroški rastejo, v mestu pa se ne dogaja nič, kar bi tja privabilo več ljudi; če se dopoldne nekako še da, pa popoldne vlada mrtvilo." S temi besedami trgovci, pa ne samo tisti v občinskih lokalih, opozarjajo, da je v Mariboru nekaj treba narediti. Občina je septembra lani najemnine v lokalih znižala za 15 odstotkov, nameravajo jo še za dodatnih 15.
"Ni kriva le občina"
Eden izmed najemnikov prostora v občinski lasti meni, da za težko gospodarsko situacijo ni v celoti kriva občina: "Znižanje najemnine bi se poznalo. To je denimo polmesečna plača ene študentke. Zdi pa se mi, da se v mestu premalo dogaja. V nakupovalnem središču v Mariboru imamo še eno poslovalnico, pa se tam kriza ne pozna toliko, zato ker je tam urejen marketing."
V eni izmed cvetličarn opozarjajo na vedno višje davke, sosednjo trgovino s tekstilom pa zapirajo zaradi nizkega prometa. "Mislim, da je težava tudi v nakupovalnih središčih, ki smo jih gradili preblizu mesta. A to je svetovni trend. Kapital, ki je postavil nakupovalna središča, si želi vanje pritegniti čim več kupcev in ne dela v dobro mesta," razmišlja direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. Velike trgovine so danes središče življenja in dokler v mestu ne bo konkurence, bo realnost takšna, kot je.
Začne se pri ponudbi
"Vse se začne in konča pri ponudbi in kupni moči," na razmere gleda ekonomist Dušan Radonjič. Kupna moč je v Mariboru zaradi krize (spomnimo, občina bo zaradi velike brezposelnosti deležna državne pomoči) izredno majhna in temu sledi tudi ponudba. "Potreben je dolgoročni načrt oživljanja enega in drugega, začetek pa so nova delovna mesta," še meni Radonjič.
Občina: Brezplačno ne gre
Na občini pravijo, da brezplačna oddaja zakonsko ni mogoča kot tudi ne oddaja po simbolični ceni. Občina se z Evropsko investicijsko banko že nekaj časa pogovarja o možnosti črpanja denarja za oživitev mestnega jedra kot industrijskega središča.
Ma kakšna kriza. Lokali so preživeli komunizem, socializem, Milko Planinc, Anteja Markovića, hiperinflacijo, odcepitev, do danes. Davčnih inšpektorjev in blagajn pa pač ne bodo preživeli. Zakaj? Ker ima Slovenija premalo prebivalcev in razvito kulturo pitja na kavču doma, da bi… ...prikaži več vsi ti lokali lahko preživeli. Če plačuješ davke in najemnino, potem ti ne preostane drugega kot zapreti. In ta davčni cunami bo odnesel ohoho lokalov. Kaj več pa v davčni blagajni ne bo. Ker povprečje lokalov ima tako malo dnevnih gostov (tudi večernih), da davčni strokovnjaki, ki zahajajo v elitne lokale in ne pajzlne, ne bi mogli verjeti. Pa bodo videli. davek za lokal na pavšal, v lastniškem objektu, odprto za stammgoste, kdo drugi pa itak redko zaide vanj. Samo tako lahko lokal deluje v neposeljenih področjih. Tako dela v Avstriji, tako je tudi za Slovencelnijo recept.
ni variante, da komu uspe oživeti center Maribora. to mesto je passe, povsod depresija, v glavnem klošarsko mesto. edino, kjer dogaja, je poštna ulica. res sramota za celo mesto, da se dogaja samo v eni ulici. aja pa lent tisti… ...prikaži več trije lokali kaj so, bruh
@vzevS tvojim komentarjem se ne strinjam. Tudi v Ljubljani je staro mestno jedro že "odmiralo". Zadeva se je spremenila po zaprtju ožjega središča. Razcvet turizma in druženja. Dejstvo pa je, da razen starejših vsi ostali nakupujemo v nakup. središčih… ...prikaži več in po kruh ne boš šel v center mesta. Tja sodi izbrana butična ponudba - povezana tudi s turizmom. Primer je tudi Kopra, ki je prav tako skoraj povsem odmrlo - in je z nekaj posegi ponovno oživelo.