V noči iz sobote na nedeljo je zagorel daljnovod v Brezjah pri Dobrovi. Gasilci PGD Brezje so sprva dobili informacijo, da gori gozd v bližini daljnovoda. "Zdelo se mi je zelo čudno, da gorijo smreke, ki so vkovane v dva centimetra ledu, a se je vse skupaj vnelo. Ali se je podrlo kakšno drevje ali pa se je daljnovod povesil, da je prišel v stik z drevesi. Zraven nismo mogli zaradi nedostopnega terena in ker bi bilo kakršnokoli gašenje tik pod daljnovodom smrtno nevarno. Zaustavili pa smo morebiten promet. Gozd je gorel okoli pet minut, nato pa je očitno prišel daljnovod v stik z zemljo, električni tok je preskočil med daljnovodom in zemljo," je dogajanje za zurnal24.si opisal predsednik PGD Brezje Božidar Žvokelj.
"Kakšni dve minuti je bil oblok, pojavila se je močna svetloba. Na radiju okoli dveh kilometrov je nastal dan, bilo je tako svetlo, da bi lahko bral knjigo, ura pa je bila okoli polnoči. Nato se je glavni kabel strgal, še nekajkrat se je zaiskrilo in nato je nastal električni mrk za tri, štiri dni na širšem območju," še dodaja Žvokelj. Ko se je strgal kabel, je ugasnil tudi požar - oglejte si ga v zgornjem posnetku.
Problem daljnovoda nad naseljenim območjem
"To je eden od dokazov, kako daljnovodi lahko poleg vsega ostalega ogrožajo ljudi, ki živijo pod daljnovodi," pa je ob tem dogodku poudaril Janez Jesenovec, predstavnik Civilne iniciative proti severni trasi daljnovoda Beričevo-Divača.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in Eles načrtujeta nadgradnjo daljnovodov – severna varianta poteka tudi med drugim preko občin Dobrova - Polhov Gradec, Vrhnika, Logatec. Ta trasa po besedah Jesenovca poteka preko bistveno bolj naseljenega območja kot južna varianta.
"Želimo opozoriti na najbolj kritične točke, kjer daljnovodi potekajo čez strehe stanovanjskih hiši, mimo vrtcev in šol. Severna varianta ima v neposredni bližini tri vrtce in dve osnovni šoli, na Brodu in Dobrovi. Želimo opozoriti na škodljivosti daljnovodov, ta požar pa je pokazal še na možnost takih primerov. Gradnje bi se morale načrtovati izven naseljenih območji," poudarja Jesenovec.
Taki daljnovodi nimajo varovalk. Škoda je le da toliko kot je podeželje brez elektrike ni še Ljubljana - to bi bilo zanimivo. V Ljubljani sosed soseda ne pozna, če pa veja dol pade je pa novinarjev kolikor jih premore prestolnica.… ...prikaži več da bi jo pa kdo dvignil in odstranil je pa že prehuda. Na podeželju se pa živi z medsosedsko pomočjo in si tudi sprti sosedje v takem primeru pomagajo.
tole tule ni urbano naselje :) gozd
pa dobr, lah bi jo ročno izklopili namesto da so čakali , da scvre vse... če nebi blo štroma, bi bil le ta verjetno ostal cel. nevem.