Za danes napovedana mediacija, ki bi morebiti prinesla rešitev večletnega spora med Bojanom Gjuro in etažnimi lastniki soseske BS3, je bila sicer prestavljena na 1. december. Etažni lastniki, Mestna občina Ljubljana (MOL) in Javni stanovanjski sklad MOL se že več let bojujejo predvsem za lastništvo šestih parkirišč, na katerih želi Gjura zgraditi garažne hiše, saj jih je od podjetja Giposs, ki je gradilo sosesko, kupil kot gradbene parcele.
Gradnja. Nadzemne gradnje na spornih parcelah pa ne dovoljuje niti novi izvedbeni prostorski načrt MOL. Na to po besedah Roka Korena ne bi pristali niti etažni lastniki. “Tako ni mogoče računati, da bi lahko investitor s profitom nad zemljo subvencioniral podzemni objekt,” pravi Koren.
Vrhovno v prid lastnikom
Sodišče je mediacijo predlagalo po julija sprejeti, a še ne pravnomočni odločitvi vrhovnega sodišča v reviziji postopka v primeru etažnih lastnikov BS3 proti Bojanu Gjuri in Gipossu. Po besedah njihovega odvetnika Roka Korena je vrhovno sodišče odločilo, da za lastništvo teh parcel ni pomembno, kdo je imel ob sprejetju zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti leta 1997 v zemljiško knjigo vpisano pravico uporabe oziroma lastništvo, ampak kdo je pravico uporabe dejansko imel. Po prepričanju etažnih lastnikov gre namreč za funkcionalna oziroma blokom pripadajoča zemljišča, ki bi morala zato preiti v njihovo last.
Bojan Gjura se je na odločitev sodišča že pritožil. Kot je povedal, je njegov odvetnik v pritožbi zapisal, da sporna parkirišča ne morejo biti funkcionalna zemljišča blokov, saj so bila ves čas gradbene parcele, kar je navedeno tudi v zazidalnem načrtu. Tako sta bili v preteklosti na dveh od osmih parkirišč že zgrajeni garažni hiši, na spornih šestih je bila Gjuri gradnja onemogočena.
O mediaciji zadržano
“Glede mediacije sem skeptičen. Predlagana rešitev je, da bi Gjura na teh zemljiščih sezidal podzemne garažne hiše s parkirnimi prostori, ki bi jih po neki ceni, za katero bi se dogovorili v mediaciji, prodajal etažnim lastnikom,” je dejal Koren. Povedal je še, da bo v mediaciji v imenu lastnikov najprej prosil, da bi Gjura sestavil pisno ponudbo etažnim lastnikom, saj sam ne more sprejeti odločitve v primeru tisočih lastnikov.
Tudi Gjura želi zidati garaže, vendar pa, kot pravi, stanovalcem sam ne bo mogel ponuditi subvencionirane cene. Kot je pojasnil, je podzemna garaža najcenejša, če se zgradi samo ena klet, z vsako nadaljnjo kletjo pa se cena viša zaradi zahtevnosti gradnje. Ceno bi lahko znižala nadzemna gradnja poslovnih prostorov ali stanovanj. V tem primeru bi se cena gradnje kvadratnega metra kleti porazdelila tudi med ceno kvadratnega metra, zgrajenega nad zemljo.
