38 odstotkov uporabnikov spleta v Evropski uniji priznava, da bi v večji meri uporabljajo spletne nakupe, če bi verjeli, da so popolnoma zaščiteni glede spletnih prevar.
Kaspersky Lab, največji svetovni prodajalec varnostnih IT rešitev, ugotavlja, da je 44 odstotkov uporabnikov spleta, ki so sodelovali v raziskavi, priznalo, da je v nekem trenutku prekinilo operacijo prenosa denarja, ker niso bili prepričani v varnost takšnega načina plačila.
22 odstotkov spletnih uporabnikov v Evropski uniji polno odgovornost za varnost finančnih transakcij prepušča bankam, 14 odstotkov jih verjame, da so izključno sami odgovorni za varnost svojih opravljenih transakcij, medtem ko preostala večina sodeljočih v raziskavi meni, da bi morali biti za varnost odgovorne tako banke, kot posamezniki sami.
Slovenci še bolj nezaupljivi
Evropska digitana agenda si je sicer zastavila cilj, da bo do leta 2015 spletno nakupovanje opravljala polovica ljudi; da bi dosegli ta cilj, jeočitno nezaupanje še preveliko. In če je povprečni evropski potrošnik nezaupljiv, je slovenski še toliko bolj.
Podatki Statističnega urada za lansko leto kažejo, da je spletni nakup v Sloveniji že kdaj opravilo 40 odstotkov oseb v starosti 16 do 74 let. Glede na to, da je bil odstotek leto poprej bistveno nižji (ko je preko spleta vsaj enkrat naročilo ali kupilo blago ali storitve 22 odstotkov oseb) število tistih, ki opravljajo spletne sicer narašča, smo pa še vedno pod evropskim povprečjem. V Sloveniji je namreč (spet, gre za lanske podatke) v zadnjih 12-tih mesecih opravilo vsaj en spletni nakup 34 odstotkov oseb, kar je za 9 odstotnih točk manj od evropskega povprečja.
