V Sloveniji so strokovnjaki leta 2014 opazili množično škodo, ki so jo povzročile gosenice pušpanove vešče. "Zaradi izrednih vremenskih pojavov v tistem letu je na nekaterih območjih države prišlo do prerazmnožitve tega škodljivca, ljudje so morali zažigati celotne nasaditve," pri tem pove Andreja Peterlin z novomeške enote Kmetijsko gozdarskega zavoda, na območju katerga je bila škoda ogromna. Poudarja, da pušpan v okrasnih vrtovih zaseda posebno mesto in ima dolgo tradicijo, zato bi bilo potrebno njihovemu ohranjanju posvetiti večjo pozornost.
Na območju Evrope je škodljivec prisoten šele od leta 2007, ko so ga prvič zaznali v Nemčiji. V naslednjih letih se je pušpanova vešča bliskovito razširila v Belgijo, Nizozemsko, Švico, Veliko Britanijo, Francijo in Lichtenstein. Leta 2009 je bila zaznana tudi v okolici Gradca v Avstriji, od koder se je najverjetneje nato razširila v Slovenijo. Jeseni 2011, je bila nato ugotovljena še na Madžarskem, v Romuniji, Češkem, Turčiji in na Iberijskem polotoku. V Sloveniji je bila njena prisotnost prvič potrjena avgusta 2011 v Ključarovcih v Pomurju.
Po podatkih, navedenih v litraturi, s katero si v boju zoper škodljivca pomagajo kmetijski svetovalci, ima pušpanova vešča tudi do pet generacij na leto, pri nas ima vešča potrjenih dva do štiri rodove. Najbolj škodljiva faza je faza gosenice. Prehranjuje se z objedanjem listov, ko le-teh zmanjka, začne objedati les. Povzročena škoda lahko na koncu vodi tudi do propada rastlin.
"Najboljša zaščita pred škodljivcem je preventiva, rastline moramo redno pregledovati in po potrebi ukrepati. Naravni sovražniki tega škodljivca so ptice, drugače pa se lahko proti njimi borimo z uporabo različnih insekticidov, ki pa jih v Sloveniji nimamo registriranih," pri tem pove Andreja Peterlin, diplomirana inženirka agronomije.
Grm čez noč brez vej
Pušpanova vešča je invazivna in silno požrešna. Samica izleže jajčeca, ki so bledo rumene barve, v premer merijo okoli enega milimetra. Najpogosteje jih odlaga na spodnjo stran listov, kjer jih je zelo težko opaziti. Gosenice so v mladosti vzdolžno progaste, fluorescentno zelene in črne barve, s črno glavo in črnimi pikami. Sčasoma gosenice postanejo rjavkaste barve in dosežejo velikost do štiri centimetrov. "Pri nas se hranijo z listi in poganjki, v svoji domovini pa lahko napadajo tudi druge rastline," pojasnjuje Peterlinova. V svojem razvoju so tako požrešne, da povprečen pušpan povsem uničijo v nekaj dneh.
Ena gosenica v svojem razvoju poje do 45 listov, na enem grmu lahko najdemo tudi do 100 gosenic. V primeru močnega napada oz. velikega števila gosenic lahko grm ostane praktično brez listov in vej, rastlina pa posledično propade. Gosenice tudi naredijo največ škode.
Špricanje žive meje?
Škodljivec se je pojavil na območju vse Slovenije, Zaradi neznanja in ne prepoznavanja škode in povzročitelja, je veliko lastnikov pušpana poškodbe prepoznalo prepozno in v teh primerih so bile nekatere rastline popolnoma brez listov in poganjkov. Take rastline se zelo težko obrastejo. Glede na izkušnje v lanskem letu in letu prej kmetijski strokovnjaki tudi v letošnjem letu pričakujejo veliko škodov pušpanove vešče. Lastnikom svetujejo, da rastline redno pregledujejo in po potrebu ukrepajo. Če opazijo posamezne gosenice, jih lahko odstranijo ročno.
"V zvezi z učinkovitostjo insekticidov proti pušpanovi vešči ni veliko znanega. Ker je dokaj nov škodljivec, v Sloveniji nimamo veliko registriranih insekticidov za njeno zatiranje. Dovoljena je samo uporaba sredstva za zatiranje drugih škodljivih organizmov v okrasnih rastlinah z aktivno snovjo deltametrin," pove Peterlinova s KGZS.
Ko se borimo proti vešči, je potrebno uporabiti škropilnice z močnim pritiskom, da zrak s kapljicami dobesedno prevetri grmiček pušpana tudi v notranjosti. Pomembno je poudariti, da eno tretiranje ne bo dovolj učinkovito, zato je potrebno tretiranja ponavljati, tudi iz razloga, ker ima škodljivec več generacij na leto. Ravno tako nobeno sredstvo ne zagotavlja dolgotrajne zaščite. Močno poškodovane pušpan je priporočljivo uničiti, npr. s sežigom ali pa z zakopom v zemljo.
barbara.barbic@zurnal24.si
Ferluci tisto ob cestah ni pušpanova vešča!
Mogoče res, vendar obstajajo še avtohtone živalce, ki se včasih prerazmnožijo, imajo pajčevinaste zapredke in objedajo liste. Npr. gosenice malega zimskega pedica imajo rade gaber, češnje in verjetno še kake grmovnice. Nima pa toliko rodov na leto kot pušpanova vešča,… ...prikaži več ki je stroj za uničevanje.
" Močno poškodovane pušpan je priporočljivo uničiti, npr. s sežigom ali pa z zakopom v zemljo..." No in kakšen teden nazaj je bil članek, da sežiganje v naravi ni dovoljeno. Tisti, ki ste pozorni lahko vidite, da so se iste… ...prikaži več ali podobne gosenice preselile tudi na ostalo grmičevje v naravi, lepo je viden na sivih in pajčevinastih grmovnicah ob cestah.