Spet bodo morali menjati table

Najverjetnejši predsednik nove vlade Miro Cerar je v koalicijskem sporazumu že napovedal, da bo svojo vladno ekipo povečal še za tri mesta. Tako bo imela Cerarjeva ekipa najverjetneje 16 ministrstev, kar pa še zdaleč ni največ doslej. V zadnjim obdobju je bil rekorder z največjo ministrsko ekipo Borut Pahor, ki je imel 18 ministrov, naslednji mandat jih je imela vlada pod Janezom Janšo le 12.

Pet vlad, štiri imena

Slovenija poleg števila resornih ministrstev ne vodi nikakršne politike tudi glede različnih vladnih služb, kar priznavajo tudi na generalnem sekretariatu vlade. Večina koalicij doslej se je strinjala le s področji ministrstev za notranje in zunanje zadeve, za obrambo, pravosodje in finance. Področja izobraževanja, znanosti in tehnologije pa je skorajda vsaka vlada uvrstila pod drugačen resor. Zadnjih pet vlad je tako kar štirikrat spremenilo (združilo ali razdružilo) ministrstva pristojna za ta področja, Cerarjeva vlada ga bo preuredila še šestič. Tako bodo morali na ministrstvu že četrtič v desetih letih zamenjati tablo na ministrstvu. V praksi to pomeni, da bo uslužbenec zaposlen na področju znanosti s Cerarjevo vlado moral v zadnjih petih mandatih že tretjič zamenjati ministrstvo, kar v nekaterih primerih pomeni tudi selitev v druge prostore.

Žiga Turk, ki je bil minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pravi, da je "uradništvo v času menjavanja vlad precej slabše motivirano za delo. Stalne reorganizacije pomenijo, da se ukvarja samo s sabo, s komolčenjem, kdo bo na kakšnem položaju, da se širi strah, kdo bo z reorganizacijo izgubil in kdo pridobil". Nekdanji minister še nadaljuje, da bi bila stabilnost in profesionalizacija javne uprave bi bila zato zaželena.

Koliko prihranimo ali zapravimo ni jasno

Vlade načeloma ne spremljajo učinkov, ki jih prinesejo njihove spremembe na področju sprememb ministrstev, kljub temu da jih spremljajo nenehni očitki glede poslabšanja njihovega delovanja. Je pa znana ocena Janševe vlada, ki je napovedala, da bo država prihranila pol milijona z ukinitvijo ministrstva za kulturo. Če smo ta denar res prihranili, ministrstvo ne ve, so pa ves čas uporabljali iste prostore in zaposlovali iste ljudi, zaradi navodil o zamrznitvi zaposlovanja novih javnih uslužbencev pa se je število zaposlenih v tem času zmanjšalo le za štiri uslužbence.

Z združitvijo treh ministrstev, ki je trajala le dobro leto, je država sicer privarčevala okoli 720.000 evrov. Prihranki naj bi bili vezani predvsem na kabinetne zaposlitve in manj ministrov. Ob tem na ministrstvu opozarjajo na stroške selitvenih servisov, novo celostno grafično podobo in novo računalniško opremo. Po zadnjem nastopu vlade in s tem spremembi imen ministrstev pa naj bi država za selitve in menjave napisov porabila okoli 18.000 evrov.