Predsednik države Danilo Türk bo poslancem v potrditev verjetno podal svoj predlog za ustavno sodnico, to je za vrhovno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki je ni bilo med šestimi prijavljenimi. Dvainpetdesetletna doktorica prava že tretje leto razsoja na gospodarskem oddelku vrhovnega sodišča.
Živi z odvetnikoma
Jadek Pensovo so leta 2007, leto, preden je postala vrhovna sodnica, in isto leto, ko je končala doktorski študij, poslanci že zavrnili kot kandidatko tedanjega predsednika Janeza Drnovška za ustavno sodnico.
V javno dostopnem življenjepisu, kjer tega ne omenja, pa navaja, da je poročena z leto starejšim odvetnikom Pavletom Penso. Pri njem je kot odvetniška kandidatka zaposlena tudi njuna 26-letna hči.
“Zaupajmo sodstvu”
Jadek Pensova je od leta 1995, ko je postala sodnica, dve leti sodila na gospodarskem oddelku ljubljanskega sodišča, kjer stranke zastopa tudi njen mož, strokovnjak za prevzeme, združitve in finančno pravo.
Zakonca Pensa pa nista edina, ki nastopata na nasprotnih bregovih. Zakon sodnikom nalaga, da ne smejo razsojati v zadevah, kjer stranke zastopa njihov sorodnik.
Zato predsednica sodniškega društva Janja Roblek ne dvomi, da se sodniki zavedajo, kje so meje, ter da razsojajo zgolj na podlagi ustave, zakonov in dokazov in ne družinskih povezav.
Dodaja: “Stranka, ki dvomi o nepristranskosti, lahko zahteva, da se sodnik, ki mu sodi, izloči. Sodniki znamo ločiti, kaj je službeno in kaj zasebno.”
Pravosodnega ministra Aleša Zalarja, ki je bil kot sodnik sodelavec ženi Mojci Zalar Kocjančič, pa bolj skrbijo prijateljske povezave, ki bi jih posamezniki izkoristili v sodnih postopkih:
“Večji problem kot zakonska zveza med udeleženci sodnih postopkov so lahko razmerja med posameznimi osebami, ki niso splošno znana, če se ne upoštevajo etična načela.”
Pravnik Miro Cerar meni, da je takih sorodstvenih povezav pri nas veliko, in ocenjuje, da “če bi prišlo do neposrednega stika in bi recimo njen mož vlagal ustavno pritožbo, bi se ta sodnica izločila”.
Ni človeka na sodišču ki nebi imel sorodnika na sodišču, tožilstvu ali advokaturi, vsak ima vsaj enega sorodnika ki je v isti veji. Že strojepiske in administrativni kader je pomagal dobiti službo tam vsaj enemu od otrok ali sorodnikov.<br… ...prikaži večr />Zgleda je nekaj na tem, ko rečejo da jabolko ne pade daleč od drevesa, pač tko je, mama sodnica, hčer sodnica, sin pripravnik, oče pa odvetnik.Najboljši so pa tisti ki preskakujejo, prvo je glavni policist, pol postane tožilec, kasneje sodnik in spet nazaj tožilec in spet sodnik ipd.
Kje pa so raziskane sorodstvene vezi npr. Barbare Brezigar in njenih otrok?
Dodaja: “Stranka, ki dvomi o nepristranskosti, lahko zahteva, da se sodnik, ki mu sodi, izloči. Sodniki znamo ločiti, kaj je službeno in kaj zasebno.”---hehehe juhuhuhehehhehe, vic stoletja, saj bom umrl od smeha....hehehehehe