Zgodba o uspehu raziskovanja našega sončnega sistema se je začela pisati leta 1990, ko je ameriška vesoljska ladja Discovery izstrelila ameriško-evropsko sondo Ulysses, ki naj bi podobno kot Odisej iz Dantejeve božanske komedije raziskovala "nenaseljena območja onstran Sonca". Sonda je še zmeraj na misiji, a znanstveniki so jo zaradi zamrznjenega motorja že pokopali. "Ulysses je opravil pomembno delo, saj nam je priskrbel številne informacije o tretji dimenziji Sonca," je izjavil nemški znanstvenik Joachim Woch z Inštituta Maxa Plancka (MPI), ki je sodeloval pri konstrukciji sonde.
Sončni veter |
|
Gre za konstantno sevanje visoko nabitih atomskih delcev s Sonca v vesolje. Nabiti delci v desetih dnevih dosežejo Zemljo, kjer jih vidimo kot polarni sij. Zaradi Zemljinega magnetnega polja delci ne padejo neposredno na naš planet. |
Nehotena nova spoznanja o Jupitru
Ulysses je Sonce obkrožil mimo njegovega severnega in južnega tečaja, in sicer na
višini 300 milijonov kilometrov od centra Sonca. Njegova orbita je bila tako raztegnjena, da
je dvakrat padel v tirnice Jupitra in tam odkril prašne tokove.
"Gre za prah – posamezni delec je velik samo 10 nanometrov –, ki je bil sproščen med vulkansko
aktivnostjo na Jupitru, in ta planet zapušča s hitrostjo 300 kilometrov na sekundo," navaja
Woch in dodaja, da ima Jupiter zelo močno magnetno polje, saj njegovi prašni delci z neverjetno
hitrostjo dosegajo celo Mars.
Nova spoznanja Soncu in Jupitru so le še povečala vedoželjnost znanstvenikov, ki že snujejo sondo DuneXpress, s katero naj bi poskušali uloviti posamezne delce Jupitrovega prahu, kar je zdaj zaradi visoke hitrosti njegovega gibanja nemogoče, in sondo Solar Probe, ki naj bi leta 2015 začela vnovič raziskovati Sonce.
