Osnovne šole so subvencijo, ki je zaradi varčevalnih ukrepov ukinjena, prejemale le za eno generacijo učencev. "Ministrstvo je izplačevalo letno sredstva na generacijo v 5. razredu osnovne šole. S tem delom sofinanciranja se je pokrilo plačilo strokovnih delavcev šole. Plačilo prevoza pa je bilo v breme staršev," razlagajo na ministrstvu pristojnem za šolstvo.
Subvencija je znašala 67,60 evrov na učenca, odslej jo bodo dobivali le še socialno ogroženi.
Subvencija je bila majhna pomoč
"Subvencija seveda ne zadošča za pokrivanje stroškov kompletne šole v naravi, zagotovo pa pomeni bistveno pomoč staršem. Določen odstotek otrok dobi od MIZŠ polno subvencijo. Otroke izberemo mi," razlaga ravnateljica OŠ na Ptuju Tatjana Vaupotič Zemljič.
Na osnovni šoli Dobravlje pa so za plavalno šolo v naravi, ki je bila sofinancirala, učenci za petdnevni program plačli 66 evrov, otroci z dodatno subvencijo pa 13, 61 evrov na dan.
Na OŠ Franceta Prešerna v Kranju za subvencijo izberejo zimsko šolo v naravi. Lani je ta brez subvencije stala 182 evrov, subvencija je znašala tretjino cene. "Cena se je ne bo povišala, ker je bila subvencija minimalna in jo bomo krili iz sklada, " pravi ravnatelj Aleš Žitnik.
Brezplačno ni nikoli
"Kljub sofinanciranju šola v naravi ni brezplačna za skoraj nobenega učenca. Tisti, ki nimajo subvencionirane, plačajo okrog 75 evrov za naravoslovni teden, 180 evrov za zimsko šolo v naravi ter 190 evrov za poletno šolo v naravi," razlaga ravnatelj OŠ Železniki Franc Rant.
Šole namreč poleg šole v naravi v petem razredu, ki jo sofinancira ministrstvo, organizirajo vsaj še dve šoli v naravi, na Ptuju tako denimo 3-dnevni naravoslovni tabor za učence 3. razreda in zimsko šolo v naravi za učence 6.razreda. Na OŠ Franceta Prešerna Kranj šole v naravi organizirajo v vseh razredih, razen v devetem. Nekatere šole večdnevne tabore organizirajo vseh razredi.
Vse šole v naravi bodo nadstandardni programi
"Odslej bodo vse šole v naravi, kolikor jih bodo šole organizirale, izvedene kot nadstandardni program, pri katerem bodo tudi stroške strokovnih delavcev krili starši. Tudi do sedaj je bilo tako, če je šola organizirala več kot eno izvedbo šole v naravi letno. Preostale izvedbe šole v naravi so plačali starši, šola pa je lahko staršem olajšala plačilo tako, da je za izvedbo pridobila sredstva tudi od sponzorjev ali lokalne skupnosti," pojasnjujejo na ministrstvu.
Zunanji ponudniki namesto CŠOD
Cena šole v naravi se razlikujejo, tudi po tem, ali šola izbere ponudbo preko Centra za šolske in obšolske dejavnosti (CŠOD) ali preko zasebnega ponudnika. Slednja je, kljub navedbam ravnateljev, da se ponudniki skušajo čim bolj prilagajati, dražja.
Mirjam Kalin, ravnateljica OŠ Dobravlje pravi, da razen plavalnega tečaja druge šole v naravi organizirajo preko CŠOD. Cena je zelo ugodna, pravi Kalinova. Kar drži, petdnevno bivanje v katerem od domov CŠOD stane 62 evrov, doplačati je potrebno prevoz ter v primeru, ko gre za smučanje ali plavanje, karte za bazen ali smučišče. V CŠOD programe pripravljajo v 23-ih domovih
"Zelo težko bi izvedli letno ali zimsko šolo v naravi v CŠOD, ker nimajo domov, ki bi našo šolo lahko sprejeli v celoti (pri nas je v generaciji med 76 do 90 otrok), potem nam ponudijo dve različni lokaciji, to pa ni sprejemljivo (različni pogoji, različni strošek prevozov, različni termini), v ceni (zunanji ponudniki) pa ni bistvene razlike," pravi Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ
Podobno težavo imajo v Železnikih. "Naša šola je dokaj velika, saj je v posamezni generaciji od 70 do sto učencev. Če temu prištejemo še spremljevalce in učitelje, število oseb naraste na 80 do 115. Samo naravoslovni tabor lahko redno organiziramo v CŠOD, ker ima ta ustanova le malo ustrezno velikih domov," pravijo na OŠ Železniki.
Cena ni razlog za neudeležbo
Šol v naravi se ne udeležuje od pet do 15 odstotkov učencev, večinoma pa za neudeležbo ni razlog cena, sploh glede na možnost subvencije in financiranja iz šolskega sklada. Razlogi za neudeležbo so individualni. "Približno 5 odstotkov otrok ne gre. Razlog ni cena, ker pokrijemo s skladom. Od otrok se starši ne morejo ložiti, ne zaupajo, ekstremne dijete, nastanitev ni na dovolj visokem nivoju ...," pravi ravnatelj OŠ Franceta Prešerna Kranj.
"Naša izkušnja je, da se tabora v 3. razredu in letne šole v 5. razredu udeleži velika večina učencev (ali celo vsi), zimske pa manj. Lani se zimske šole ni udeležilo 12 od 79 učencev. Vsako leto do sedaj med se zimske šole ni udeležilo med 10 in 15 odstotkov otrok. Vsako leto tudi iščemo sponzorje in donatorje za najbolj ogrožene, v šoli pa tudi imamo lastno zbirko smuči, smučarskih čevljev, čelad in kombinezonov, ki jih posojamo za minimalno uporabnino. Na ta način poskušamo olajšati obremenitev staršem. Ponudimo jim tudi možnost obročnega plačevanja,"razlaga Vaupotičeva, ravnateljica s Ptuja.
