Šola vrže stran 20 tisoč evrov

Samo pri kruhu in mesnih jedeh v šolski prehrani je na letni ravni možno prihraniti 5880 evrov, skupaj s preostalo hrano in stroški odvoza pa celo 20.200 evrov.

Takšna je ugotovitev učencev OŠ Poljane, ki so v preteklem šolskem letu izvedli raziskovalno nalogo Varčevanje z energijo in dobrninami.

PREBERITE ŠE:

• Zaradi plenic dobila službo

• Pralne uporabljajo le v dveh vrtcih

• 82 kg zavržene hrane na Slovenca letno

Nalogo bodo predstavili na današnji delavnici na temo zmanjšanja količin zavržene hrane v Sloveniji, ki jo pripravlja društvo Ekologi brez meja. "Učenci so se problematike potrošnje električne energije, vode in hrane lotili s kompleksno analizo celotnega življenjskega cikla," so zapisali na spletni strani društva Ekologi brez meja.

"Na področju hrane so si zastavili vprašanje, kaj vse je vzrok, da ne pojemo pripravljene hrane. V čem je razlika, če pustimo pol kosa kruha ali polovico zrezka? Da bi dobili odgovore na zastavljena vprašanja, so najprej anketirali učence v zvezi s šolsko prehrano, izmerili količino ostanka hrane v enem tednu in preučili celovito analizo okoljskega življenjskega cikla." Pri izračunu okoljskega odtisa so uporabili kompleksno medtodo, t. i. analizo LCA. 

Mladi bi uporabili mobilno aplikacijo

"Veliko pozornosti je bilo do sedaj gospodinjstvom, a obstaja še veliko stvari, na področju problematike zavržene hrane, ki jih je potrebno obdelati," pojasnjuje Katja Sreš z društva. Med njimi je vprašanje zavržene hrane na šolah.

Skupina gimnazijcev iz Gimnazije Celje, ki je dobila nacionalno nagrado Šola brez zavržene hrane, se je vprašanja lotila z informacijske plati.

"Kljub organizirani malici, v naprej znanimi jedilniki in možnostjo različnih menijev, se na šoli dnevno srečujejo z velikim številom neprevzetih obrokov, saj se dijaki zelo pogosto ne odjavijo od malice niti na šolskem terminalu niti preko šolske speltne strani," je bilo izhodišče projektne skupine. "To vodi v nepotrebne stroške staršev in velik delež odpadkov."

Problema so se lotili s spletno anketo, iz katere je bilo jasno razvidno, da si dijaki želijo mobilno aplikacijo. Gimnazijci so jo naredili in tako dijakom ponudili poenostavljeno odjavo od malice z uporabo pametnih telefonov, ki jih imajo dijaki vedno in povsod s seboj. Podobnih projektov so se lotili tudi na OŠ Vojnik, v Vrtcu Podbrežje Maribor ter na OŠ Bežigrad.

Zgled na Norveškem

Ekologi brez meja so si sicer pred kratkim ogledali tudi, kako problematiko zavržene hrane rešujejo na Norveškem.

"Zelo intenzivno delamo na nacionalni platformi, da bi povezali vse deležnike," pojasnjuje Sreševa z društva. "Bili smo tudi v Oslu, kjer smo si pogledali primere dobre prakse." Osrednji deležnik je nevladna organizacija, ki je povezala trgovine, proizvajalce in dobrodelne organizacije, ki razdeljujejo hrano, zbrano v t. i. banki hrane.

Raziskovalni inštitut Ostfoldforskning z okoli 20 zaposlenimi se ukvarja z analizami okoljskih sistemov, ocenami življenjskega kroga in študijami snovne učinkovitosti. "Na Norveškem imajo vse razščiščeno, kaj je zavržena hrana, ukrepi temeljijo na številkah, projekt podpira pet ministrstev," pravi Sreševa. "Pri nas še definicije, kaj je zavržena hrana, nimamo."

V Sloveniji 179 ton odpadne hrane letno

V Sloveniji po oceni EU letno pridelamo okoli 179.000 ton odpadne hrane ali 86 kilogramov na osebo, od česar je velika večina kuhinjskih odpadkov. Le desetino teh odpadkov predelamo, večina pa konča neobdelanih na odlagališčih.

Zato so Ekologi brez meja oblikovali idejo za Slovenijo brez zavržene hrane (Zero Foof Waste Slovenia). Z njo bi radi presegli sektorsko razpršenost in povezali deležnike področju odpadne in zavržene hrane ter dobrodelnosti.

irma.hus@zurnal24.si