Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pripravlja nov Pravilnik o financiranju šole v naravi. Ta naj bi natančneje opredelil določanje cene šole v naravi. Podrobnosti še niso znane, so pa z ministrstva za šolstvo sporočili, da naj bi nov pravilnik omogočal izvedbo šole v naravi eni generaciji učencev brezplačno.
Sofinanciranih 67 evrov
MIZŠ trenutno sofinancira eno eno šolo v naravi eni generaciji učencev. Če šola za učence organizira v času obveznega šolanja (torej od 1. do 9. razreda) več izvedb šole v naravi (npr. plavalno, smučarsko in še kakšen raziskovalni tabor, ali pa celo vsako leto), se sama odloči, za katero izvedbo bo namenila sredstva sofinanciranja in subvencioniranja. Skratka, ministrstvo sofinancira eno šolo v naravi, ostale v celoti plačajo starši.
Večina šol se odloči, da subvencijo nameni plavalni šoli v naravi. Subvencija na učenca znaša 67,70 evra, s tem delom sofinanciranja se je pokrilo plačilo strokovnih delavcev šole. Plačilo prevoza pa je v breme staršev. Na eni od slovenskih osnovnih šol so tako učenci za petdnevni plavalni plavalni program petdnevni program plačali 66 evrov, otroci z dodatno subvencijo pa 13, 61 evrov na dan.
Kljub sofinanciranju, strošek za starše velik
Kljub sofinanciranju tako šola v naravi ni brezplačna za skoraj nobenega učenca. Naravoslovni teden tako stane okoli 75 evrov, 180 evrov zimska šola v naravi, 190 poletna šola. To so okvirni zneski, ki so na nekaterih šolah precej višji.
Isti generaciji, ki je prejela 67 evrov, se letno zagotavljajo tudi sredstva za subvencioniranje za učence, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevka za šolo v naravi.
Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne morejo v celoti plačati prispevka za šolo v naravi, MIZŠ šoli zagotovi dodatna sredstva v višini najmanj 15 odstotkov in največ 45 odstotkov od sredstev, ki jih šola prejme za sofinanciranje šole v naravi. Sredstva je potrebno porabiti za tisto izvedbo šole v naravi, za katero se porabijo tudi sredstva za sofinanciranje.
Za dodatno subvencijo morajo starši zaprositi posebej in je en dobijo avtomatsko, kot je to pri subvenciji prehrane, ki se podeljuje na podlagi otroškega dodatka. Ravnatelji ocenjujejo, da je 20 do 25 otrok takih, ki bi potrebovali dodatno subvencijo, a se nočejo izpostaviti.
Okoli 20 do 25 odstotkov je gotovo takih, ki bi pomoč iz socialnega sklada potrebovali, a se mnogi nočejo izpostavljati. Število teh otrok se počasi povečuje.
Ena šola v naravi je obvezna
Šola v naravi je v minulem šolskem letu postala del obveznega programa. Praksa organiziranja šole v naravi se med šolami razlikuje, dejstvo pa je, da se vse več šol za izvedbo šole v naravi dogovarja s komercialnimi ponudniki. Večina jih organizira vsaj dve šoli v naravi v devetih letih.
Za izvedbo nadstandardnega programa mora šola pridobiti soglasje staršev, ki pa so velikokrat postavljeni pred dejstvo. "Večkrat opažamo, da sveti staršev o nadstandardnem programu ne odločajo, temveč so bolj ali manj implicitno o njem le obveščeni ob seznanjanju z letnim delovnim načrtom, ko je ta že dokončno oblikovan ali celo tudi že potrjen s strani sveta šole," potrjuje Anton Meden, predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Anton Meden.
sergeja.hadner@zurnal24.si
