Raziskava. Slovenski 15-letniki, ki so v raziskavi Pisa dosegli nadpovprečne rezultate pri matematiki in naravoslovju, podpovprečne pa pri bralni pismenosti, se v šoli počutijo manj srečne kot njihovi vrstniki iz držav članic in partneric Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Povprečje dijakov, ki menijo, da so razmere z njihovega vidika idealne, je v OECD 61 odstotkov, v Sloveniji pa tako meni le 44 odstotkov dijakov.
Veliko tudi zamujajo
"Ta podatek je predvsem skrb vzbujajoč, ker Pisa meri znanje, ki se ga je razmeroma lahko učiti in ga preverjati, v sodobnem gospodarstvu pa postaja vse manj pomembno. Vse bolj namreč štejejo ustvarjalnost, interdisciplinarnost, sodelovanje, kritično mišljenje in podobno in nezainteresiranost ni dobra popotnica za to,” meni Žiga Turk, nekdanji minister za šolstvo.
Na pomanjkanje zanimanja za učenje kažejo tudi izostanki od pouka. Slovenski dijaki v povprečju več izostajajo od pouka kot njihovi vrstniki v OECD. V dveh tednih jih je neupravičeno izostalo od pouka vsaj eno uro 25 odstotkov; povprečje OECD je 18 odstotkov.
Učitelji niso prijazni
Občutek pripadnosti šoli je med letoma 2003 in 2012 upadel. Slovenski dijaki ne zaznavajo večjih težav z disciplino v razredu, so pa v primerjavi z drugimi precej nezadovoljni z odnosom učiteljev do njih. “Rezultat glede odnosa med učitelji in učenci po mojem mnenju nima resne refleksije v realnem življenju, saj resnih konfliktov med učitelji in učenci ne zaznavamo. Na neki način lahko govorimo le o latentnem konfliktu med učitelji in starši,” pravi glavni tajnik sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj.
Sigurno, če so jim starši na robu obupa