Dve ljubljanski zaklonišči, ki ju vidite tudi v fotogaleriji, nam je razkazal Matjaž Kokalj z Oddelka za zaščito in reševanje MU Mestne občine Ljubljana. Vprašali smo ga, kako bi sam zaščitil svojo družino, če bi v naši bližini grozil jedrski napad. Dejal je, da bi s svojo družino najverjetneje šli v klet in tam ostali, dokler nevarnost napada ne bi minila: "Večje vprašanje, ki se poraja, direktna nevarnost napada ni problematična, tudi udarni val bi te medetažne plošče vzdržale. Problem pa je potem skozi mesece, leta, če bi bila kontaminirana zemlja, voda, je problem potem nadaljnjega življenja."
Kokalj je pojasnil, da se zaklonišča delijo v tri skupine, in sicer na zaklonilnike, zaklonišča dopolnilne zaščite in zaklonišča osnovne zaščite. Pojasnjuje, da zaklonilniki ščitijo uporabnike in zadržijo ruševine, namenjeni za uporabo nekje do 12 ur. Zaklonišča dopolnilne zaščite so namenjena uporabi nekje do 24 ur in so namenjena zaščiti pred udarnim valom. Zaklonišča osnovne zaščite pa ščitijo tudi pred določenim sevanjem (zaščita pred RKBO), ker imajo vgrajene tudi filterventilacijske naprave.
Zanimalo nas je tudi, ali so slovenska zaklonišča po njegovem mnenju po toliko letih še uporabna in ali so jih veliko uničili vandali. "Za zaklonišča so odgovorni lastniki, se pravi od stanovanjskih do industrijskih enot. Za to skrbijo lastniki teh objektov. Za javna zaklonišča skrbi lokalna skupnost, ki jih redno pregleduje," pravi in doda, da so zaklonišča žal podvržena tudi vandalizmu in se redno obnavljajo. "Je pa res, da so nekatera v boljšem, nekatera v malo slabšem stanju, vendar pa obdržijo vse primarne funkcije," pojasnjuje.
Evidenco vodijo občine
Želeli smo objaviti celoten ažuren seznam primernih zaklonišč v Sloveniji, da bi lahko naši bralci enostavno preverili, katero je najbližje in najprimernejše. Žal takšnega seznama za celotno Slovenijo nismo prejeli, na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje so nam odgovorili, da v skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe o gradnji in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS št. 52/96 in 54/15) evidenco o zakloniščih vodijo občine.
Kot piše na spletni strani uprave, so zaklonišča namenjena zaščiti ljudi pred vojnimi in drugimi nevarnostmi. Glede na svojo trdnost so primerna tudi kot zasilno prebivališče neposredno po potresu, ko se tla še niso umirila, zaklonišča – depoji pa se uporabljajo za zaščito kulturne dediščine.
Več informacij o tem, kako je Slovenija pripravljena na morebiten jedrski napad, lahko preberete v spodnjem prispevku.
Zaklonišč ni dovolj za vse
Zaklonišča se praviloma gradijo v sklopu objekta kot dvonamenski objekti, vendar tako, da s tem ni zmanjšana njihova zaščitna funkcija. Ob nevarnosti se morajo zaklonišča v 24 urah pripraviti za njihov prvotni namen, to je zaklanjanje. Žal spodnji podatki kažejo, da zaklonišč v Sloveniji vsekakor ni dovolj za vse ljudi ...
Celoten seznam zaklonišč lahko preverite TUKAJ, a je primernost vseh naštetih zaklonišč vprašljiva. Na seznamu lahko vidite, katera zaklonišča so osnovna in katera naj bi nudila zgolj dopolnilno zaščito.
"Za zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi se gradijo zaklonišča in zaklonilniki. Stopnja zaščite zaklonišč in zaklonilnikov se zagotavlja z upoštevanjem zaščitnih lastnosti, velikosti in časom možnega neprestanega bivanja v zaklonišču. Zaščitne lastnosti zaklonišč in zaklonilnikov se določajo z njihovo odpornostjo proti mehanskim, radiacijskim, toplotnim ter kemičnim in biološkim učinkom. Zaščitne lastnosti zaklonišč se izražajo z velikostjo nadtlaka," pojasnjujejo na upravi.
