Pri nas pet vrst. V severnem Jadranu sezonsko strokovnjaki opažajo pet vrst klobučnjaških meduz: uhatega klobučnjaka, morskega klobuka, morsko cvetačo, kompasno meduzo in občasno tudi mesečinko, ki jo zamenjujejo s kompasno meduzo. Te vrste je bilo pri nas veliko v 70. in 80. letih, v večjem številu tudi med letoma 2004 in 2007, smrtnih primerov pa tudi takrat ni bilo.
"Po stiku z meduzo je treba na ožgano mesto dati hladen obkladek, karkoli in čim hitreje," svetuje Ana Žele iz koprske prodajalne Farcom. Na plažo pa je priporočljivo za vsak primer vzeti hladilno mazilo (na primer kamagel, ki ga lahko kupite za 5,40 evra, ali gel iz aloe vere, ki stane dobrih deset evrov). "Ko se rana celi, jo je dobro mazati z ognjičevim mazilom ali kremo bepanthen," dodaja Želetova.
Biologi mirijo
"Kompasne meduze opažamo tudi pri nas, v zadnjih letih jih je nekoliko več, a nikoli v velikih agregacijah. In res ne vem, ali jih imajo na Hrvaškem toliko, kot je slišati. Kompasna meduza je redna obiskovalka našega morja, velikokrat jo najdemo med številnimi uhatimi klobučnjaki. Njen ožig je običajno redko zaznaven," pojasnjuje Tjaša Kogovšek, s piranske morske biološke postaje. Označevanje stika s kompasno meduzo za smrtno nevarno pa je močno pretiravanje. "V večini primerov stik z meduzami v našem morju povzroči le srbenje in rdečico, smrti pa ne. Le v primeru mesečinke (in redko tudi kompasne meduze) so ožigi boleči. Je pa res, da se lahko vsaka koža odzove drugače, in ob morebitni alergiji so lahko zapleti," opozarja biologinja in dodaja, da sama kompasne meduze ne bi vzela v roke brez zaščitnih rokavic.
V Dalmaciji jih (še) ni
Strokovnjaki iz rovinjskega centra za raziskovanje morja pravijo, da ni mogoče napovedati, kaj se bo s kompasno meduzo, ki je prišla k nam s tokovi iz Sredozemskega morja, zgodilo: "Možno je, da bodo obstale vse do turistične sezone. Če so preživele zimo, so zdaj pogoji za njihovo razmnoževanje gotovo ugodni." Dubrovniški biologi pa ugotavljajo, da meduz v srednji in južni Dalmaciji za zdaj še ni.
