"Zaposlitev marsikomu pomeni več kot le nujno zlo za preživetje, saj na delovnem mestu običajno preživimo več časa kot z družino, prijatelji ali ob prostočasnih aktivnostih," ugotavljajo na statističnem uradu.
A v razmerah, ko je povpraševanje po delu večje od ponudbe, se lahko začne delavce izkoriščati, opozarjajo. Statistiki kakovost zaposlitve izračunavajo na podlagi različnih kategorij – od varnosti pri delu in enakopravnosti spolov, do plače, delovnega časa in varnosti zaposlitve.
Nezgod vse manj, popvprečna plača se viša
Število nezgod pri delu se zmanjšuje. V letu 2010 je bilo na 100.000 delovno aktivnih prebivalcev 1.625 lažjih ali težjih nezgod, v letu 2013 pa skoraj 600 manj.
Povprečna plača se je v zadnjih letih zvišala, a podatki ne odsevajo nujno realnega stanja. V krizi so se namreč povprečne plače nekoliko nepričakovano zvišale, čeprav so statistiki glede na začetek krize pričakovali prav nasprotno. "V času krize imajo podjetja na voljo dvoje: zniževanje plač ali odpuščanje zaposlenih. Zniževanje plač je zaradi sklenjenih kolektivnih pogodb, zakonskih predpisov in delovanja sindikatov pogosto oteženo, zato podjetjem ostane zgolj odpuščanje zaposlenih. Odpuščajo podjetja z nizko dodano vrednostjo na zaposlenega, odpuščajo pa najprej delavce z nižjo stopnjo izobrazbe in torej s plačami, ki so nižje od povprečne. Zviševanje povprečne plače v času gospodarske krize torej ni nenavadno," pojasnjujejo.
Skoraj četrtina vseh delovno aktivnih bi delala več ur, če bi za to dobili višjo plačo. Ljudem se zdi pomembno tudi usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Skoraj 70 odstotkov zaposlenih ima točno določen delovni čas, malo manj kot tretjina pa jih ima gibljiv delovni čas.
