Ob dnevu družitve prekmurskih Slovencev se vsako leto spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci po 900 letih znova postali del matičnega naroda. Slovenski prebivalci Prekmurja, ki so se stoletja najdosledneje označevali za Slovence, so se namreč vse do konca prve svetovne vojne razvijali ločeno od drugih Slovencev in so bili pod močnim vplivom razmer, ki so prevladovale v ogrski polovici Avstro-Ogrske.
Leta 1879 prvič slovenska zastava
Narodno zavest je na prelomu iz 19. v 20. stoletje začela dvigati skupina katoliških duhovnikov, ki so se zbirali okoli Franca Ivanocyja. Na novi maši Jožefa Klekla na Tišini so leta 1897 prvič razvili slovensko zastavo. Sestavili so tudi politični program, ki je poudarjal pomen vere v zasebnem in javnem življenju, verski pouk in lokalne časopise v materinščini.
Po koncu prve svetovne vojne smo imeli Slovenci največ sreče prav v Prekmurju. Mirovna konferenca je že maja 1919 soglašala s tem, da Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev dobi ta del ozemlja. Tako je jugoslovanska vojska oblast na ozemlju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo pet dni pozneje, 17. avgusta, prepustila civilni oblasti. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj, kar se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju. Določen del Slovencev danes sicer še vedno živi na ozemlju ob Rabi in so tudi po omenjeni pogodbi ostali na Madžarskem.
Praznujemo od leta 2006
17. avgust je državni praznik, ki pa ni dela prost dan, postal na predlog nekaterih prekmurskih poslancev, in sicer z novelo zakona o praznikih, ki jo je DZ sprejel septembra 2005. Tedaj so poslanci uzakonili tri nove praznike - ob prekmurskem še 15. september kot dan vrnitve Primorske k matični domovini in 23. november kot dan Rudolfa Maistra.
Leta 2010 državne proslave ni bilo, saj je takratna vlada Boruta Pahorja zaradi varčevanja določila, da bo državna proslava ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev le še ob okroglih obletnicah oziroma vsakih pet let. Pač pa od takrat ta dan vsako leto dan s proslavo obeleži vsaj katera od prekmurskih občin.
Post-vstajniško malodušjeOčitno kriza še ni tako kritična, globoka in usodna; vsaj za nekatere še vedno ne. Za tiste, ki zasedajo vplivne funkcije in pomembne položaje v državni upravi ali se kako drugače skozi njo napajajo, je kljub vsemu dovolj… ...prikaži več možnosti in priložnosti za plenjenje. Stare prakse klientelizma,http://za-misli.si/kolumne/elena-pecaric/1116-post-vstajnisko-malodusje