Sloveniji skoraj 117 milijonov evrov za neodvisnost od ruskih goriv

Evropska komisija je maja predlagala načrt RePowerEU, katerega namen je odpraviti odvisnost EU od ruskih fosilnih goriv, med drugim z večjo uporabo obnovljivih virov energije in večjim varčevanjem z energijo.

V okviru načrta je predstavila predloge za dopolnitev več evropskih uredb in direktiv, tudi uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Tako bi cilje iz RePowerEU vključili v nacionalne načrte za okrevanje, ki so podlaga za črpanje sredstev iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. 

Komisija predlaga dodatnih 20 milijard evrov nepovratnih sredstev, ki bi jih pridobili z dražbami v okviru stabilnostne rezerve sistema trgovanja z emisijami (ETS).

V danes dogovorjenih izhodiščih za pogajanja z Evropskim parlamentom so ministri za finance, med njimi slovenski minister Klemen Boštjančič, določili drugačen vir financiranja. Tako bi 75 odstotkov financirali iz sklada za inovacije, 25 odstotkov pa s predčasno prodajo dovolilnic ETS, so sporočili iz češkega predsedstva Svetu EU. Dovolilnice bi tako prodali precej prej, kot je bilo prvotno predvideno.

Member states agreed on allocation key for €20bln within RePowerEU. Note the differences between the Council position (left) and the Commission proposal (first column right). Poland gets way more, Italy a lot less. pic.twitter.com/nD9DFXgbim

— Kmlvrmln (@kmlvrmln) October 4, 2022

Države članice so se v svojih izhodiščih zavzele tudi za drugačno formulo dodeljevanja sredstev. Pri tem bi upoštevali kohezijsko politiko, odvisnost držav od fosilnih goriv in povečanje stroškov naložb.

Sloveniji bo glede na predlog uredbe, o kateri so se danes uskladili ministri, pripadlo nekaj manj kot 117 milijonov evrov oziroma 0,58 odstotka od 20 milijard.

Medtem ko predlog komisije predvideva, da morajo vse članice svoje nacionalne načrte za okrevanje dopolniti s poglavjem o RePowerEU, pa se Svet zavzema, da bi bilo to obvezno samo v določenih primerih, med drugim če bi želele dodatna sredstva v obliki posojil iz mehanizma za okrevanje.

Pogajalsko izhodišče članic, o katerem so se danes dogovorili ministri, poudarja še, da mora biti nacionalnim oblastem omogočeno, da za posojila zaprosijo do 31. avgusta 2023. Da nameravajo zaprositi za posojilo, bodo morale sicer komisijo obvestiti v 45 dneh po uveljavitvi uredbe, a to ne bo vplivalo na končni rok.

Svet EU poleg tega predvideva, da bi lahko članice sredstva za financiranje načrta RePowerEU prenesla tudi iz sklada za prilagoditev na posledice brexita in sklada za pravični prehod.

Predlog komisije predvideva tudi odstopanje od načela, da ukrepi ne smejo bistveno škodovati doseganju okoljskih ciljev EU, pri investicijah v energetsko infrastrukturo za zagotovitev varnosti dobav nafte in plina. Članice so glede tega našle ravnovesje, ki bo omejilo dodatno administrativno breme zanje.

"Danes smo dosegli velik korak naprej pri krepitvi evropske neodvisnosti od ruskih fosilnih goriv," je ob dogovoru o pogajalskem izhodišču poudaril češki minister za finance Zbynek Stanjura.

"Glede na geopolitične okoliščine ruske vojaške agresije na Ukrajino in zadnje napade na energetsko infrastrukturo menim, da je treba hitro doseči dogovor o tem predlogu," je dejal.

Dogovor je pozdravil tudi podpredsednik Evropske komisije, pristojen za gospodarstvo, Valdis Dombrovskis. Izrazil je upanje, da bo zakonodajni postopek končan do konca leta.

Tudi o ukrepih zaradi energetske draginje

Ministri za finance so sicer danes razpravljali tudi o drugih ukrepih za soočanje z energetsko draginjo. Stanjura je povedal, da so se danes strinjali, da bo dobro za nacionalne proračune, če bodo znižali cene na promptnih trgih. Govorili pa so tudi o likvidnostnih težavah podjetij zaradi visokega nihanja cen elektrike.

Dombrovskis je napovedal, da bo Evropska komisija do sredine oktobra predstavila predlog za podaljšanje in spremembo začasnega okvirja državnih pomoči, ki je trenutno v veljavi. Tako bodo lahko države še naprej pomagale svojim gospodarstvom in podjetjem, ki se soočajo z likvidnostnimi težavami.

Na dnevnem redu so ministri imeli tudi nadaljnjo makrofinančno pomoč Ukrajini. Od napovedanih devetih milijard so ji doslej izplačali zgolj milijardo. Dombrovskis je v ponedeljek s Kijevom podpisal še memorandum o izplačilu dodatnih petih milijard. Kot je pojasnil, bodo prvi del v višini dveh milijard evrov izplačali do sredine meseca.

Podpredsednik komisije se je ob tem zavzel za bolj strukturirano pomoč Ukrajini v prihodnjem letu. Ministri so se danes strinjali, da bodo to vključili v pogajanja o proračunu EU za 2023, je dejal.