Slovenija od Hrvaške v zameno za ratifikacijo njene pristopne pogodbe pričakuje, da bo preklicala pooblastila za vlaganje tožb glede Ljubljanske banke iz let 1995 in 2001, je pojasnil Erjavec.
"Zadostuje samo, da minister za finance umakne tisto pooblastilo, ki ga je dal hrvaški minister za finance leta 1995 in leta 2001," je odgovoril minister na vprašanje, kaj konkretno želi Slovenija od Hrvaške, da bo sprožila postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe.
"Za nas so zlasti problem tožbe," je poudaril Erjavec. Minister ne razume, zakaj nova hrvaška vlada vztraja pri tožbah. Poleg tega je nad tem "začuden", ker te tožbe pred hrvaškimi sodišči niso uspešne.
Erjavec: Problem nastal zaradi razpada Jugoslavije
"Osebno si želim, da bi Hrvaška čim prej prišla v EU, da ratificiramo pogodbo. Predpogoj pa je, da rešimo vprašanje LB v skladu z zavezami, ki jih je dala hrvaška stran ob zapiranju četrtega poglavja," je dejal povedal Erjavec ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU.
Po drugi strani pa je njegova hrvaška kolegica Vesna Pusić dejala, da je slovenska stran sprejela hrvaško pobudo, da "se vprašanje LB loči od našega evropskega partnerstva".
Slovenski minister je ob tem vnovič pojasnil, da je ta problem nastal zaradi razpada Jugoslavije, sicer ga ne bi bilo. "To je tipično vprašanje, ki sodi v nasledstvo," je poudaril.
Zataknilo bi se pri parlamentu
Slovenija po njegovih besedah povezuje vprašanje LB z ratifikacijo zato, ker se v primeru, da to vprašanje ne bo rešeno, lahko zgodi, da slovenski parlament ne bo želel ratificirati pogodbe. "Treba je vedeti, da v slovenskem parlamentu za to potrebujemo dve tretjini glasov," je dodal.
Erjavec je sicer poudaril, da je vesel koraka naprej, ki sta ga Hrvaška in Slovenija naredili v Dubrovniku, kjer sta se dogovorili, da bosta vprašanje preučila po en strokovnjak iz vsake države. Minister upa, da bo ta dialog uspešen.
"Prepustimo zadevo dialogu. Prepričan sem, da obe strani lahko najdeta ustrezno rešitev, pri tem pa pričakujemo, da bo hrvaška stran spoštovala zaveze, ki jih je dala ob zapiranju četrtega poglavja," je še dejal minister.
Pusićeva: Vprašanji je treba ločiti
Pusićeva je sicer "globoko prepričana", da je dolgoročno partnerstvo pri evropskih projektih in v celotni regiji v interesu obeh držav in da je zato omenjeni vprašanji treba ločiti. "Ali bomo prepoznali svoje interese in jih uresničili, bomo še videli, a mi bomo dali vse od sebe, da se to zgodi," je sklenila.
Ob odhodu z zasedanja pa je ministrica povedala, da z Erjavcem nista imela nobenih sestankov, da danes to niti ni na dnevnem redu in da se v zadnjem mesecu ni spremenilo nič bistvenega. "Nimam kaj povedati na to temo," je dejala.
Poudarila je tudi, da je "neprimerno govoriti o blokadi". "Ne pričakujem nobene blokade. Pričakujem, da bo naša pristopna pogodba normalno ratificirana v vseh članicah unije," je dejala v odgovoru na vprašanje hrvaških novinarjev glede blokade Slovenije.
Erjavec in Pusićeva se bosta sicer danes še srečala v okviru sestanka z evropskim komisarjem za regionalno politiko Johannesom Hahnom, s katerim se bosta skupaj s kolegoma iz Italije in Grčije pogovarjala o jadransko-jonski makroregiji.
