Slovenija
1 ogledov

Slovenija proti podnebnemu paketu EU

181108_mijovic_gaspari Žurnal24 main
Slovenija nasprotuje rešitvam v okviru podnebno-energetskega svežnja, ki jih je predstavila Francija, saj temeljijo na neenakomerni obravnavi držav članic EU, je dejal minister Mitja Gaspari.

Spremembe, s katerimi poskuša francosko predsedstvo EU rešiti težave nekaterih držav članic, ustvarjajo probleme za druge države članice, tako kaže, da je z najnovejšimi stališči, ki jih je pripravilo predsedstvo, soglasje o podnebno-energetskem svežnju "nižje od pričakovanega", je pojasnil minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.

 

Prvič v Bruslju

Minister Gaspari se je splošnega dela Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose, v okviru katerega se sestajajo zunanji ministri EU, danes udeležil prvič.

Odzivi posameznih skupin držav so po Gasparijevih besedah zelo različni: države, ki so bile prej nezadovoljne, zdaj dobivajo, in obratno. "Težko bo najti popolno soglasje," je poudaril minister.

Podnebno-energetski sveženj bo, kot kaže, najtežja tema, o kateri bodo razpravljali voditelji držav in vlad članic EU ta četrtek in petek na srečanju v Bruslju. Ministri EU so v ponedeljek v Bruslju razpravljali v okviru splošnega dela Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose, ki se ga je udeležil tudi Gaspari, v pripravah na vrh pa so največ govorili o finančni in gospodarski krizi.

Po Gasparijevih besedah so "tako rekoč vsi" ministri podprli načrt Evropske komisije za oživitev evropskega gospodarstva in osnovno načelo, da je treba kombinirati ukrepe, ki omogočajo prebroditev krize, hkrati pa imeti uprt pogled v prihodnji razvoj gospodarstev EU. "To pomeni, da je treba kombinirati kratkoročne s strukturnimi srednjeročnimi ukrepi tako, da bosta skupna sinergija in učinek največja glede na vložena sredstva," je pojasnil Gaspari.

Za krizo 1,5 odstotka BDP
Države članice so se strinjale glede sredstev, ki jih je za oživitev gospodarstva predvidela komisija – 200 milijard evrov ali 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda EU, ne pa glede večanja teh sredstev, je pojasnil minister. "Druga odprta točka pa je vprašanje uporabe davka na dodano vrednost za posamezne industrije oziroma storitve – tu skupnega stališča ni," je povedal Gaspari. "Za primer Slovenije ne vidimo kakšne posebne potrebe po tem, da bi uvajali takšne selektivne ukrepe, kot so davčne olajšave na tem področju," je povedal.

 
 

Očitno je želja, da se proces nadaljuje, ni pa bilo nobenih definitivnih stališč o tem, kako in kdaj.

M. Gaspari o sprejemu Lizbonske pogodbe na ravni EU

 
"Komisija bo dlje na položajih"
Ministri so se dotaknili tudi usode Lizbonske pogodbe. Racionalno je razmišljati, da bi Lizbonska pogodba lahko bila uveljavljena do konca leta 2009, je izjavil minister Gaspari in pristavil, da "je tako malo verjetno , da bi novo Evropsko komisijo dobili v roku, ki je klasičen, ampak bo bolj verjetna rešitev, da ostane tam, kjer je, še nekaj mesecev". Komisiji se mandat izteče konec oktobra prihodnje leto. Zamuda z Lizbonsko pogodbo odpira pereče vprašanje sestave prihodnjega Evropskega parlamenta in Evropske komisije, saj veljavna pogodba iz Nice v prihodnjih mandatih parlamenta in komisije predvideva tako bistveno zmanjšanje števila evropskih poslancev kot zmanjšanje Evropske komisije, ki pa ga ne opredeljuje natančno.
Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.