Slovenija pripravlja tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem EU zaradi sodnih postopkov proti Ljubljanski banki (LB) in Novi Ljubljanski banki (NLB). Tožba naj bi bila pripravljena še do izteka mandata tega sklica državnega zbora, so neuradno povedali dobro obveščeni viri.
To bo že druga tožba proti Hrvaški zaradi spora s Hrvaško glede nekdanjih deviznih vlog v zagrebški podružnici LB, ki jih Hrvaška skuša izterjati od NLB preko tožb na hrvaških sodiščih, čeprav je tudi sama tako z nasledstvenim sporazumom iz leta 2001 kot tudi z mokriškim memorandumom leta 2013 potrdila, da gre za vprašanje nasledstva po nekdanji skupni državi.
Pravna osnova je še skrivnost
Prvo tožbo je Slovenija septembra 2016 vložila pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, zdaj pa naj bi jo tudi zaradi nespoštovanja evropskih pravil pred Sodiščem EU. Pripravo tožbe vodi skupina slovenskih pravnih strokovnjakov, je še razkril neimenovani vir.
Pravna osnova te tožbe pa je zaenkrat še skrivnost, je pa iz dosedanjih uradnih stališč Slovenije jasno, da Hrvaška ne spoštuje lastnih mednarodnih zavez. Ne le, da gre pri vprašanju nekdanjih deviznih vlog za nasledstveno vprašanje, Hrvaška se je z mokriškim memorandumom zavezala tudi, da bo do končne rešitve tega vprašanja zagotovila prekinitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih Zagrebačka banka in Privredna banka Zagreb na podlagi pooblastila hrvaškega ministrstva za finance v svojem imenu in za račun Hrvaške sprožili v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami.
Hrvaška zavez ne spoštuje
Kljub tej zavezi se postopki pred hrvaškimi sodišči nadaljujejo. Prišlo je že tudi do izterjave sredstev iz premoženja NLB na Hrvaškem z izvršbo, eno od tožb pa je NLB poravnala tudi sama.
Poleg tega hrvaška sodišča v primeru izterjave teh obveznosti gledajo NLB kot pravno naslednico LB - kljub nasprotnim določilom iz slovenskega ustavnega zakona -, v primeru izterjave dolgov hrvaških pravnih oseb do nekdanje LB pa ne in NLB ne dajejo statusa stranke v postopku oz. ti postopki že več let stojijo.
Pripravljajo dodatno zaščito
Slovenija sicer namerava slovensko premoženje zaščititi tudi z dopolnitvijo ustavnega zakona, po katerem NLB ne bi smela izplačevati zahtevkov iz pravnomočnih sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog. Če bi prišlo do izvršb oz. zaplembe premoženja NLB na Hrvaškem, bi Slovenija sprožila kompenzacijske ukrepe z izterjavo premoženja od hrvaških družb v večinski državni lasti prek slovenske finančne uprave.
Predlog trenutno pretresa strokovna komisija, ki mora v pripraviti mnenje o predlogu ter odgovoriti na odprte pravne dileme. Nato naj bi se nadaljevala obravnava predloga na ustavni komisiji DZ.
