Slovenija si največ sredstev iz malhe Jean-Clauda Junckerja obeta pri gradnji drugega tira Koper-Divača, izboljšavi železniškega križa in tretji razvojni osi.
Okoli 1,5 milijarde evrov želi država vložiti v železnice, ravno toliko v tretjo razvojno os, torej hitro cesto, ki bi potekala od Dravograda prek Velenja in Celja do Novega mesta in Metlike.
Skupaj so ministri v Bruselj poslali seznam 22 projektov, ki so skupaj vredni devet milijard evrov. A slovenska komisarka Violeta Bulc, ki v Junckerjevi ekipi skrbi za področje prometa, poudarja: "Financirani bodo projekti, ne bo nobenih pravil članstva in nekih uravnilovk."
Bulčeva: Pri pripravi projektov bo treba sodelovati
"Prepričan sem, da bo tudi komisarka pomagala pri tem, da bo imela Evropska komisija dovolj posluha za projekte, ki jih predlaga Slovenija, saj so strateškega pomena tudi za širši del srednje Evrope," pa pravi premier Miro Cerar, ki se ravno danes mudi na vrhu predsednikov vlad 16 držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske. Na Twitterju poudarja, da Kitajce, ki so bili z močno gospodarsko delegacijo pred slabim mesecem na obisku tudi v Sloveniji, investiranje v slovensko infrastrukturo zanima.
Srečanje s kitajskim PV, ki je izrazil pripravljenost za sodelovanje pri infrastrukturnem razvoju Slovenije.Foto: STA pic.twitter.com/mdYdYeI7Bb
— dr. Miro Cerar (@MiroCerar) December 16, 2014
Bulčeva posameznih projektov ne želi komentirati, poudarja pa, da mora vsak projekt izpolnjevati postavljena merila ter da mora Slovenija jasno zastaviti prioritete in se odločiti, katere finančne vzvode bo uporabila. "Oženiti je treba dva pojma – malo več tvegati pri investiranju in to početi na infrastrukturnem področju," poudarja slovenska komisarka.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič si na ta račun obeta za približno milijardo evrov naložb: "Če dosežemo 400 ali 500 milijonov evrov investicij na leto, je to za poganjanje gospodarske rasti z investicijami na področju infrastrukture že kar lep dosežek." V primeru drugega tira bo infrastrukturno ministrstvo poskušalo finančno konstrukcijo najprej sestaviti z domačimi podjetji, zlasti s Slovenskimi železnicami in Luko Koper, če ne bodo uspešni, bodo pripravili razpis za tuje vlagatelje.
Pri projektih je veliko odvisno od tega, kako bomo znali sestaviti zgodbo, pravi slovenska komisarka, ki je pozvala k sodelovanju pri pripravi projektov: "Veliko igralcev mora biti v igri in ti morajo ubrano delovati, če želiš nekaj izpeljati. Priložnosti so."
Za primerjavo, Hrvaška se za milijarde iz Junckerjeve blagajne poteguje s 77 projekti, ki so skupaj vredni dobrih 21 milijard evrov.
Dve tretjini projektov s področja prometa in energetike
315 milijardni Junckerjev načrt je sestavljen iz treh stebrov:
- sklad za strateške investicije,
- izbor ekonomsko smiselnih in transparentnih projektov,
- boljše podjetniško okolje in odprava regulativnih ovir.
Skoraj dve tretjini projektov, ki so jih prijavile države članice EU, je s področja prometa in energetike. Ta nabor ni dokončen, poudarjajo v Bruslju, ključna je predvsem njihova dobra priprava. Ustreznost projektov bodo ocenjevali na osnovi treh meril: evropska dodana vrednost, ekonomska vzdržnost in vrednost ter zrelost - izbrani bodo tisti, ki se lahko začnejo izvajati v prihodnjih treh letih.
Evropska komisija se nadeja, da bodo večji delež, okoli 85 odstotkov od 315 milijard evrov, v Junckerjevo malho primaknili zasebni vlagatelji. Jyrki Katainen, podpredsednik EK, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je zato že začel naložbeno turnejo po 28 državah članicah. Vladam, lokalnim oblastem, vlagateljem, podjetjem in sindikatom bo predstavljal naložbeni načrt.
Kako bo Unija k investicijskemu mehanizmu privabila zasebne vlagatelje ni povsem jasno - vprašanje dobičkonosnosti velikih infrastrukturnih projektov namreč ni velika. "Morda bo načrt pritegnil tiste investitorje, ki jih zanimajo dolgoročna stabilna vlaganja," poudarja komisarka Bulčeva.
to je samo izgovor da bodo še veselo kradli naprej ,seveda na račun davkoplačevalcev
315 miljard za celo EU je absolutno premalo za zagon gospodarstva. Sploh pa če se bo toliko investiralo v infrastrukturo. Infrastruktura nima ne vem kako velikega dolgoročnega vpliva na konkurenčnost gospodarstva nasproti ostalemu svetu. Bolj bi koristilo za gospodarstvo, če… ...prikaži več bi se sredstva v večji meri vlagala v vzpodbujanje razvoja novih visoko tehnoloških produktov. Transportna infrastruktura je v južni evropi koristna samo za tranzit in turiste, razvite industrije pa tako in tako nima, da bi ta industrija koristila to infrastrukturo. Nečija in severne države pa infrastrukturo za industrijo že imajo razvito in zgrajeno.