Raziskava. Le 16 odstotkov Slovencev zaupa javnim uslužbencem, torej le vsak šesti. To nas uvršča na rep lestvice anketiranih članic Evropske unije (EU); med vsemi anketiranimi evropskimi državami so večji nezaupljivci od nas, in to krepko, le Rusi. Tam javnim uslužbencem zaupata le dva odstotka anketiranih. Tako je pokazala vseevropska raziskava Trusted Brand 2011 revije Reader's Digest, ki je tokrat prvič zajela tudi Slovence.
Primerljivi. Glede zaupanja v EU in skupno denarno enoto evro smo podobnega mnenja kot preostali Evropejci: v EU zaupa 36 odstotkov anketiranih Slovencev in 37 odstotkov izprašanih Evropejcev, medtem ko je evru statistika bolj naklonjena. Vanj zaupa 51 odstotkov Slovencev in 47 odstotkov Evropejcev.
Smo posebno zahtevni
“Politično zaupanje je v veliki meri odvisno od zaznane ekonomske učinkovitosti države, zato nizke stopnje zaupanja med svetovno ekonomsko krizo ne presenečajo. Slovenci smo do vloge države še posebno zahtevni, zato je razkorak med želenim in dobljenim v Sloveniji še večji kot drugod, temu pa sledi nizko zaupanje v nekatere ustanove,” pojasnjuje Andrej Kirbiš s filozofske fakultete v Mariboru. “Upad zaupanja v državo in njene ustanove ter tudi v Cerkev je povezan z vrednostnimi spremembami v zadnjih 50 letih. Gre za upad zaupanja v posamezniku 'zunanje' avtoritete in pojav kritičnih državljanov,” dodaja.
Nizko zaupanje v institut poroke pa je posledica socialnega upadanja pomena poroke, meni Alenka Švab s fakultete za družbene vede (FDV).
