Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je objavil prve rezultate monitoringa divjih čebel v letu 2021, ki vzbujajo precejšnjo zaskrbljenost. Letos so namreč našteli kar 82 odstotkov manj čmrljev kot lani, kar je po njihovih besedah "slaba novica tako za kmetijstvo kot naravo, saj so čmrlji med najpomembnejšimi opraševalci".
Krivo je neugodno spomladansko vreme
Kot najverjetnejši razlog za upad so navedli neugodno spomladansko vreme - domnevajo, da zaradi pozebe in dolgotrajnejšega dežja matice niso dobile dovolj hrane, da bi lahko uspešno gnezdile. "Vreme je namreč neugodno vplivalo na medenje rastlin. S podobno težavo so se soočale tudi medonosne čebele, vendar so neugodne razmere lažje preživele, saj so jih čebelarji lahko krmili. Čmrljem tako seveda ne moremo pomagati," so pojasnili.
Dodali so, da so nihanja števila živali, tudi čmrljev, v naravi sicer običajna, "vendar bi nas tako velik upad v enem letu moral skrbeti".
Treba je varovati življenjski prostor opraševalcev
"Podnebne spremembe, oziroma vremenski ekstremi, ki se kažejo kot zgodnje pomladi, ki jim sledijo pozebe in dolgotrajne poletne suše, uničujejo prehranske vire opraševalcev. Hrane zanje pa je danes zaradi sprememb v okolju že sicer vedno manj," so poudarili. Opozorili so, da je za opraševalce ključno varovanje njihovega življenjskega prostora, "v prvi vrsti pisanih cvetočih travnikov, tako na podeželju kot v mestih". Zato bi morali več naporov vložiti v njihovo ohranjenje, da bodo opraševalci lažje kljubovali podnebnim spremembam.
V Sloveniji sicer po podatkih NIB poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov evrov letno.
